Jedro

V prvi pravdni zadevi je postal sklep o ustavitvi postopka pravnomočen, v drugi pravdni zadevi pa je sodišče izdalo sklep, s katerim je tožbo tožnice štelo za umaknjeno, ker ni plačala sodne takse. V obeh primerih gre za situaciji, ki ju opisuje 4. odstavek 24. člena ZBPP, ki določa, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Okrožno sodišče v Kopru zavrnilo prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožeča stranka dne 25.7.2011 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe v pravdnih zadevah P 390/2007 in P 261/2010. Ob vpogledu v spis Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 261/2010 je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka dne 18.12.2009 vložila tožbo zoper A. d.o.o. iz B. zaradi plačila odškodnine v znesku 202.577,78 EUR. Ker ni plačala sodne takse za vloženo tožbo je sodišče, po opravljenem postopku v skladu z Zakonom o sodnih taksah, izdalo sklep s katerim je bilo odločeno, da se tožba tožeče stranke šteje za umaknjeno. V zvezi s spisom Okrožnega sodišča v Kopru opr. št. P 390/07 pa je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka v navedenem pravdnem postopku predlagala umik tožbe, s katerim sta se strinjali obe toženi stranki (tudi tožeča stranka v tem upravnem sporu) zato je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka in tožeči stranki naložilo plačilo pravdnih stroškov, ki je postal pravnomočen s sklepom Višjega sodišča v Kopru Cp 144/11 z dne 22.3.2011. Ob upoštevanju vsega navedenega in dejstvu, da sta oba pravdna postopka pravnomočno zaključena ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči, ki določa, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da se ne strinja z ugotovitvijo v izpodbijani odločbi, da ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči. Zato predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka ni podala odgovora na tožbo, sodišču pa je poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita in ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. V obrazložitvi izpodbijane odločbe so podani pravilni razlogi za odločitev. Sodišče zato v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Iz obrazložitve in izpodbijane odločbe izhaja, da je v pravdni zadevi z opravilno številko P 390/07 postal sklep o ustavitvi postopka z naložitvijo plačila pravdnih stroškov tožeči stranki v navedenem pravdnem postopku pravnomočen dne 22.3.2011 s sklepom Višjega sodišča v Kopru Cp 144/11. V navedeni pravdni zadevi se je tožeča stranka, kot tožena stranka v pravdni zadevi P 390/07 strinjala s predlogom tožeče stranke za umik tožbe. V pravdni zadevi opr. št. P 261/2010 pa je sodišče izdalo sklep s katerim je tožbo tožeče stranke štelo za umaknjeno, ker ni plačala sodne takse za vložitev tožbe v navedeni pravdni zadevi. V obeh primerih gre torej za situaciji, ki ju opisuje 4. odstavek 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – UPB in 23/08 – ZBPP), ki določa, da se prosilcu brezplačna pravna pomoč ne odobri, če se ugotovi, da je bila v isti zadevi tožba že umaknjena iz razlogov, ki so na strani prosilca za brezplačno pravno pomoč. V zadevi opr. št. P 390/07 se je tožeča stranka v tem upravnem sporu strinjala s predlogom tožeče stranke v navedeni pravdni zadevi, da tožbo umakne, v zadevi opr. št. P 261/10 pa je prišlo do umika tožbe, ker ni plačala sodnih taks za tožbo v navedeni pravdni zadevi.

Ob ugotovitvi, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo tožeče stranke na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.