Jedro

Pritožnik se je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu strinjal z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti po kreditni pogodbe tudi na ostalo svoje premoženje in ne le na nepremičnine, na katerih je bila s sporazumom ustanovljena hipoteka. Notarski zapis zato predstavlja izvršilni naslov tudi za izvršbo na ostalo dolžnikovo premoženje.

Učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa ni v tem, da šele z zaznambo notarski zapis postane neposredno izvršljiv (kot si očitno to napačno razlaga pritožnik), temveč v tem, da zaznamba neposredne izvršljivosti učinkuje tudi proti poznejšim imetnikom lastninske pravice na nepremičnini.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v P. zavrnilo ugovor dolžnika zoper sklep, s katerim je bila na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa dovoljena izvršba na dolžnikove nepremičnine.

2. Zoper sklep se dolžnik pritožuje in ponavlja svoje ugovorne trditve, da za nepremičnine, ki v neposredno izvršljivem notarskem zapisu niso izrecno navedene, izvršilni naslov ne obstaja in sodišče izvršbe nanje ne bi smelo dovoliti. Sodišče se ni izreklo o zaznambi neposredne izvršljivosti, ki je pogoj za neposredno izvršljivost notarskega zapisa. Zaznamba ne nedoločene nepremičnine ni možna, zato ni možna niti izvršba.

3. V odgovoru na pritožbo je upnik pritrdil razlogom sodišča prve stopnje in predlagal zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik spregleda, da se je v neposredno izvršljivem notarskem zapisu strinjal z neposredno izvršljivostjo svoje obveznosti po kreditni pogodbe tudi na ostalo svoje premoženje in ne le na nepremičnine, na katerih je bila s sporazumom ustanovljena hipoteka. Notarski zapis zato predstavlja izvršilni naslov tudi za izvršbo na ostalo dolžnikovo premoženje1. 6. Res je, da pri nepremičninah, ki so predmet tega postopka, s sporazumom ni bila ustanovljena hipoteka in ni bila zaznamovana neposredna izvršljivost, vendar to na lastnost neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova ne vpliva. Pomeni le, da je hipoteka ustanovljena šele s sklepom o izvršbi in tudi z učinkom šele od zaznambe izvršbe. Učinek zaznambe neposredne izvršljivosti pa ni v tem, da šele z zaznambo notarski zapis postane neposredno izvršljiv (kot si očitno to napačno razlaga pritožnik), temveč v tem, da zaznamba neposredne izvršljivosti učinkuje tudi proti poznejšim imetnikom lastninske pravice na nepremičnini (kar pa v predmetni zadevi ni pomembno, saj te zaznambe na predmetnih nepremičninah sploh ne bo, temveč se je na podlagi sklepa o izvršbi zaznamovala že izvršba).

7. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju).

1 Primerjaj določbo 4. člena Zakona o notariatu, po kateri je notarski zapis, v katerem je določena obveznost nekaj dati, storiti, opustiti ali trpeti, glede katere je dovoljena poravnava, je izvršilni naslov, če zavezanec soglasje za njegovo neposredno izvršljivost izjavi v istem ali posebnem notarskem zapisu in če je terjatev zapadla (ni pa pogoj za obstoj izvršilnega naslova, da je v notarskem zapisu določeno tudi sredstvo in predmet izvršbe).