Jedro

Tožečim strankam ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje, zato jim je bila utemeljeno izrečena rušitev neskladno zgrajenega dela objekta, na podlagi določbe drugega odstavka 153. člena ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo v izreku pod točko 1 odločil, da morajo investitorji - inšpekcijski zavezanci A.A., B.B. in C.C. v 2 mesecih po vročitvi izpodbijane odločbe odstraniti: - medetažno ploščo med nadstropjem in mansardo, maksimalnih tlorisnih dimenzij 5,07m x 5,30 m, ki je izvedena v prostoru, kjer bi moral biti v skladu z gradbenim dovoljenjem, številka 351-21/2005/G-05/41 z dne 11. 7. 2005, odprt dvoetažni prostor; - dve okni na južni fasadni steni, v mansardi, prvo dimenzij 2,70 m x 1,21m, parapeta višine 0,65m, ki leži 45cm od notranje ploskve vzhodne fasadne stene, drugo pa dimenzij 1,42m x 1,21m, parapeta višine 0,65m, ki leži 20cm od notranje ploskve zahodne fasadne stene; - okno na zahodni fasadni steni, v mansardi, dimenzij 1,30m x 1,21m, parapeta višine 0,65m, ki je 20cm odmaknjeno od notranje ploskve južne fasadne stene; - okno na severni fasadi, v mansardi, dimenzij 0,98m x 1,00m, parapeta višine na zunanji steni 1,19m; - odprtino na zahodni obodni steni v garaži, ki je v naravi dostop do nezasutega prostora pod obstoječim zunanjim stopniščem; - podporni zid maksimalne višine 3,04m, dolžine 9,30m in širine 0,44m, ki je izveden na vzhodnem delu zemljišča s parcelno številko 1333/2 k.o. D., ob parcelni meji med parcelo številka 1333/2 in parcelo številka 1327/4 k.o. D., ter vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, številka 351-21/2005/G-05/41 z dne 11. 7. 2005 (pravnomočno dne 13. 9. 2009), ki ga je izdala UE Izola. S točko 2 izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje inšpekcijske zavezance iz prve točke izreka izpodbijane odločbe opozoril, da če ne bodo izvršili naloženega dejanja na način in v roku, kot je to določeno v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo z denarno kaznijo. S točko 3 izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje za objekt iz prve točke izreka izpodbijane odločbe izrekel prepovedi v skladu s 158. členom Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04-ZGO-1-UPB1, 14/05-pop., 92/05-ZJC-B, 93/05-ZVMS, 11/05-odl. US, 120/06-odl. US, 126/07, 57/09 in 108/09, v nadaljevanju ZGO-1) in sicer: izvedbo komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture; vpise in spremembe vpisov v zemljiški knjigi; njegovo uporabo ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem; promet z njim ali z zemljiščem, na katerem je ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi. Pod točko 4 izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje odločil še, da pritožba zoper izpodbijano odločbo ne zadrži njene izvršitve ter s točko 5 izreka izpodbijane odločbe, da stroškov postopka ni.

Upravni organ prve stopnje je izpodbijano odločbo izdal po uradni dolžnosti na podlagi določb 153. člena ZGO-1, ki v drugem odstavku določajo, da investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni gradbeni inšpektor odredil njeno ustavitev, mora za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ prve stopnje v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe dne 24. 8. 2009 izdal inšpekcijsko odločbo, številka 06122-1329/2009/8, s katero je bilo inšpekcijskim zavezancem A.A., B.B. in C.C. (v nadaljevanju tožečim strankam) naloženo, da takoj po vročitvi odločbe ustavijo gradnjo nadzidave garaže s stanovanjsko enoto na parceli številka 1333/2 k.o. D. in podpornega zidu ob vzhodni meji parcele številka 1333/2 k.o. D., ki jo izvajajo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, številka 351-21/2005/G-05/41 z dne 11. 7. 2005, ki ga je izdala Upravna enota Izola ter da ustavitev gradnje velja, dokler si zavezanci ne pridobijo spremenjenega gradbenega dovoljenja. Prav tako jim je bilo naloženo, da morajo za spremembo gradbenega dovoljenja iz prve točke izreka odločbe, pri UE Izola zaprositi v roku enega meseca od dneva vročitve odločbe. V nadaljevanju postopka pa je prvostopenjski upravni organ ugotovil, da inšpekcijski zavezanci svoje obveznosti po odločbi, številka 06122-1329/2009/8 dne 24. 8. 2009, niso izpolnili. Zato je izdal izpodbijano odločbo.

Toženka je pritožbo prvega tožnika in pritožbo vseh treh tožečih strank zavrnila kot neutemeljeni (1. točka izreka odločbe navedene v uvodu). V 2. točki izreka pa je zavrnila zahtevi za povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Iz obrazložitve njene odločbe izhaja, da toženka v celoti sprejema dejansko stanje ugotovljeno v izpodbijani odločbi. Zato je izrek inšpekcijskega ukrepa tožečim strankam po določbi drugega odstavka 153. člena ZGO-1, po presoji toženke pravilen in zakonit. Tožeče stranke v tožbi navajajo, da je izpodbijana odločba nezakonita in da jo je zato potrebno razveljaviti oziroma vrniti organu prve stopnje v ponovno odločanje. Zatrjujejo, da so zoper izpodbijano odločbo vložile pritožbo iz vseh razlogov določenih v prvem odstavku 237. člena ZUP. S tem v zvezi povzemajo izrek izpodbijane odločbe in zatrjujejo, da je 1. točka izreka nezakonita v delu v katerem se jim nalaga odstranitev podpornega zidu, saj jim je Upravna enota Izola z odločbo z dne 21. 9. 2012 dovolila legalizacijo kamnitega zidu na jugovzhodnem delu parc. št. 1333/2 k.o. D. Zato menijo, da je rušenje tega zidu nedopustno. Nedopustna izvršba na nedenarna sredstva oz. nedopustna prisilitev z denarno kaznijo pa bi predstavljala nezakonit poseg v že pridobljene pravice.

V nadaljevanju zatrjujejo, da so za spremembo gradbenega dovoljenja zaprosili v roku enega meseca po izrečenem ukrepu in da je to razvidno tudi iz spremenjenega gradbenega dovoljenja Upravne enote Izola z dne 21. 9. 2012, ki se v II. točki izreka nanaša na legalizacijo mansarde namesto galerije (torej od 1. do 4. alinee 1. točke izreka izpodbijane odločbe). Navajajo, da so zoper odločbo z dne 21. 9. 2012, s katero je bila njihova vloga za spremembo gradbenega dovoljenja pod točko II. izreka zavrnjena vložile tožbo, ki se vodi pod III U 393/2012 in da o njej sodišče še ni odločilo. S tem v zvezi pojasnjujejo, da upravna enota v postopku izdaje navedene odločbe ni pravilno ugotovila dejanskega stanja. S sklicevanjem na določila Odloka o ureditvenem načrtu Korte, na že dana soglasja sosedov in na odločbo Upravne enote Izola z dne 29. 3. 2010, s katero je bila dovoljena legalizacija izvedene neskladne gradnje, utemeljujejo veljavnost že danih soglasij.

Glede 5. alinee prvega odstavka izpodbijane odločbe pa zatrjujejo, da je nezakonita zato, ker je organ prve stopnje povsem napačno zaznal dejansko stanje ob opravljenem ogledu. Same so po podrobnejšem pregledu dejanskega stanja in gradbenega dovoljenja ugotovile, da ni nobene neskladnosti. Na zahodni obodni steni v garaži namreč v naravi ni nobene odprtine, ki naj bi bila dostop do nezasutega prostora pod obstoječim zunanjim stopniščem. Zato predlagajo ponoven ogled kraja.

Tožeče stranke sodišču predlagajo, da tožbi ugodi, obe odločbi odpravi in zadevo vrne toženki v ponoven postopek. Zahtevajo tudi, da jim toženka v roku 15 dni povrne stroške postopka.

Toženka, ki na tožbo ni odgovorila, je sodišču predložila upravne spise.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločitev, ki temelji, na dejanskem stanju ugotovljenem na podlagi podatkov v predloženih upravnih spisih pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče v celoti sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe in utemeljitvi, s katero sta bili zavrnjeni pritožbi tožečih strank in zato ne ponavlja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. čelna Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Po določbi drugega odstavka 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) mora investitor gradnje, ki se je izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem in je zato pristojni inšpektor odredil njeno ustavitev, za spremembo gradbenega dovoljenja zaprositi v enem mesecu po izrečenem ukrepu, z gradnjo pa lahko nadaljuje šele po dokončnosti takšnega dovoljenja. Če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja v enem mesecu po izrečenem ukrepu, ali če pristojni upravni organ za gradbene zadeve njegovo zahtevo za spremembo gradbenega dovoljenja pravnomočno zavrne ali zavrže, odredi pristojni gradbeni inšpektor, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani ter vzpostavi stanje določeno v gradbenem dovoljenju.

V obravnavani zadevi ni sporno dejstvo, da je gradbena inšpektorica z odločbo št. 06122-1329/2009/8 z dne 24. 8. 2009 odredila, da morajo tožeče stranke takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo nadzidave garaže s stanovanjsko enoto na parc. št. 1333/2 k.o. D. in podpornega zidu ob vzhodni meji parc. št. 1333/2 iste k.o., ki jo izvajajo v nasprotju z gradbenim dovoljenjem z dne 11. 7. 2005. V navedeni odločbi je bilo odrejeno tudi, da morajo tožeče stranke v roku enega meseca po vročitvi odločbe zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja.

Iz izpodbijane odločbe in podatkov v spisih pa izhaja, da je bila odločba navedena v toči 13. te obrazložitve tožečim strankam vročena 27. 8., 3. 9. in 4. 9. 2009, da so tožeče stranke zaprosile za spremembo gradbenega dovoljenja 13. 10. 2009 in da je odločba izdana dne 24. 8. 2009 postala pravnomočna dne 13. 9. 2012. Te podatke tožeče stranke v postopku izdaje izpodbijane odločbe in niti v tožbi ne izpodbijajo.

Ob upoštevanju navedenih dejstev so bili po presoji sodišča izpolnjeni tudi pogoji določeni v drugem odstavku 153. člena ZGO-1, na katerem temelji izpodbijana odločitev. Zato so tožbeni ugovori in navedbe s katerimi tožeče stranke ne izpodbijajo dejstev, ki so po navedenem določilu ZGO-1 pravno pomembna, neutemeljeni.

Sodišče tožečim strankam pojasnjuje, da v celoti sprejema utemeljitev toženke v odločbi s katero sta bili zavrnjeni pritožbi tožečih strank tako glede dejanskega stanja upoštevanega v izreku izpodbijane odločbe, ki temelji na zapisniku - javni listini, kot tudi glede dejstva, da so tožeče stranke pridobile dovoljenje za gradnjo spornega zidu.

Ker iz tožbenih navedb in niti iz podatkov v upravnih spisih ne izhaja, da se tožeče stranke z ugotovitvami v zapisniku niso strinjale in da so zato zahtevale njegovo spremembo, so tožbeni ugovori glede nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem temelji izrek izpodbijane odločbe, neutemeljeni.

Ob upoštevanju dejstva, da v času izdaje izpodbijane odločbe tožečim strankam ni bilo izdano spremenjeno gradbeno dovoljenje, v primeru izvršbe izpodbijane odločbe pa se bodo tožeče stranke lahko sklicevale na gradbeno dovoljenje izdano za sporni zid, je po presoji sodišča neutemeljen tudi tožbeni očitek, da bo z izvršitvijo izpodbijane odločbe poseženo v njihove že pridobljene pravice.

Neutemeljene so tudi pavšalne tožbene trditve glede kršitev pravil postopka, v katerem je bila izdana izpodbijana odločba. Nanje je tožečim strankam že odgovorila toženka v odločbi izdani v pritožbenem postopku. Ker iz upravnih spisov ne izhaja, da v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila upravnega postopka, tudi sodišče lahko ugotavlja, da do absolutnih bistvenih kršitev določenih v Zakonu o splošnem upravnem postopku, v obravnavani zadevi ni prišlo.

Dokaznim predlogom tožečih strank, ki se ne nanašajo na pravno relevantna dejstva, sodišče glede na vse navedeno ni moglo slediti.

Na podlagi vsega navedenega sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Zato je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo po prvem odstavku 63. člena ZUS-1. K točki II. izreka: Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.