Jedro

Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napačno odločitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

Izrek o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožnici odškodnino v znesku 7.244.121,60 SIT z zamudnimi obrestmi od 1.1.1995 dalje ter ji povrniti 731.340,00 SIT pravdnih stroškov.

Ugotovilo je, da je Urad za standardizacijo in meroslovje (v nadaljevanju USM) dne 27.6.1994 umaknil dovoljenje za uvoz pijače ... Umik dovoljenja je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v upravnem sporu odpravilo, ker ni bil izdan v skladu z določbami Zakona o upravnem postopku. V njem ni naveden zakonski razlog za obnovo postopka. Ker ni izreka, ni mogoče ugotoviti, ali je tožena stranka svoje prvotno dovoljenje z dne 21.3.1994 pustila v veljavi, ali pa ga je odpravila oziroma razveljavila. Na podlagi sodbe Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje štelo ravnanje upravnih organov v zvezi z umikom dovoljenja kot protipravno v smislu 26. člena Ustave Republike Slovenije in tožeči stranki prisodilo odškodnino.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijano sodbo spremenilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo. Pritrdilo je stališču, da je umik dovoljenja obremenjen s postopkovnimi kršitvami, vendar pa je šlo za obnovo postopka na podlagi mnenja Farmakološkega inštituta Medicinske fakultete. Umik dovoljenja torej ni nezakonit ali nepravilen akt upravnega organa, saj njegova vsebina ne odstopa od določb Pravilnika o kakovosti osvežilnih brezalkoholnih pijač.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo tako, da zavrne pritožbo tožene stranke, podrejeno pa, da razveljavi to sodbo in vrne zadevo sodišču druge stopnje v novo odločanje. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. U 1677/94, s katero je bila odpravljena odločba USM z dne 27.6.1994. Meni, da bi morala tožena stranka tedaj, ko je dovolila obnovo postopka, navesti razloge in ponovno odločiti o dovoljenju za uvoz. Opozarja na akt tožene stranke z dne 15.12.1994, s katerim obvešča, da dovoljenje in umik dovoljenja nista več potrebna. S tem se je uvoz pijače Red Bull sprostil. Pravilnik o kakovosti osvežilnih brezalkoholnih pijač se v spornem obdobju ni spremenil in zato ne more biti podlaga za spremenjeno odločitev tožene stranke.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999, je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 ( v nadaljevanju ZPP).

Revizija je utemeljena.

Tožena stranka je z aktom v obliki dopisa št... z dne 21.3.1994 dala tožeči stranki dovoljenje št... za odmik od norm kakovosti Pravilnika o kakovosti osvežilnih brezalkoholnih pijač (Ur.l. SFRJ št. 52/83 in 56/83) in za uvoz 10368 kartonov pijače ... za obdobje enega leta. Nato je z aktom št... z dne 27.6.1994, ki je po obliki dopis, po vsebini pa upravna odločba, to dovoljenje umaknila. Z dopisom št... z dne 15.12.1994 pa je sporočila, da prej navedena akta nista potrebna in sta zato brezpredmetna. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je s sodbo v upravnem sporu opr. št. U 1677/94 z dne 13.3.1997 odpravilo odločbo tožene stranke št... z dne 27.6.1994. Vse navedeno je bilo ugotovljeno v postopku na prvi in drugi stopnji. Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno v smislu 26. člena Ustave Republike Slovenija in da je zato tožena stranka tožeči odškodninsko odgovorna. Sodišče druge stopnje pa je štelo ravnanje tožene stranke za vsebinsko utemeljeno, samo zaradi ugotovljenih kršitev pravil postopka pa njeno ravnanje ni bilo protipravno. Postopkovne kršitve so bile sanirane v upravnem sporu.

V obravnavanem primeru gre za takšne kršitve postopka, ki so imele za posledico odpravo odločbe s sodbo Vrhovnega sodišča v upravnem sporu opr. št. U 1677/97 z dne 13.3.1997. S tem so bile odpravljene tudi pravne posledice odpravljene odločbe - umika dovoljenja (1. odstavek 268. člena tedaj veljavnega Zakona o splošnem upravnem postopku). Zato ni pravilno stališče sodbe druge stopnje, da so bile postopkovne kršitve sanirane s sodbo v upravnem sporu. Te kršitve niso bile sanirane, ampak sankcionirane z odpravo izpodbijane odločbe. S tem je bilo vzpostavljeno stanje, kakršno je bilo pred izdajo umika dovoljenja.

Ne glede na navedeno pa je bilo ravnanje tožene stranke povsem arbitrarno. Najprej je z umikom dovoljenja z dne 27.6.1994 smiselno obnovila postopek izdaje dovoljenja za uvoz. Pri tem se je sklicevala na mnenje Farmakološkega inštituta Medicinske fakultete v Ljubljani, ki ni naslovljeno na USM, pač pa na Mestno upravo za inšpekcijske službe Mesta Ljubljane. Sklepna ugotovitev tega mnenja je, da zaradi previsokih, že farmakoloških količin kofeina v napitku njegove uporabe brez ustreznih omejitev in opozoril ne podpira. Tako mnenje ne napotuje na prepoved uvoza, temveč na ukrep, s katerim bi se tožeči stranki naložila obveznost, da opremi napitek z ustreznimi opozorili. Prav to je navedeno v dopisu z dne 15.12.1994 št..., s katerim je tožena stranka ponovno spremenila svojo odločitev in sporočila, da sta dovoljenje z dne 21.3.1994 in umik dovoljenja z dne 27.6.1994 brezpredmetna. To je storila pri nespremenjenem Pravilniku o kakovosti osvežilnih brezakoholnih pijač (Ur.l. SFRJ št. 52/83, popravek 56/83). Z aktom št... z dne 15.12.1994 je izničila razloge za obnovitev postopka, ki so bili navedeni v umiku dovoljenja št... z dne 27.6.1994. Pri takem ravnanju tožene stranke se pokažejo tudi postopkovne kršitve, ugotovljene v upravnem sporu, za odločilne. Če bi tožena stranka izpeljala obnovo postopka v skladu z zakonom, bi bilo mogoče v tem postopku razjasniti sporna vprašanja. Toda tožeči stranki sploh ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, ki ga je tožena stranka štela za obnovo postopka. Z umikom dovoljenja je bila postavljena pred dejstvo, da ne more nadaljevati prej dovoljenega uvoza. Nato je tožena stranka sama spremenila to svojo odločitev z aktom z dne 15.12.1994 in s tem potrdila, da je bila njena odločitev z dne 27.6.1994 tudi vsebinsko, ne samo postopkovno, napačna. Prav ta dejstva so odločilna za presojo, da je bilo ravnanje tožene stranke protipravno. Tožena stranka kot državni organ ni spoštovala niti postopkovnih, niti materialnopravnih predpisov. Pri tem gre za bistvene kršitve pravil postopka, saj ni bil naveden zakonski razlog za obnovo in akt tožene stranke nima niti osnovnih elementov odločbe, to je izreka (2. odstavek 208. člena ZUP) in obrazložitve (209. člen ZUP), kar vse je ugotovljeno s sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. U 1477/94 z dne 13.3.1997. Kadar ima neupoštevanje pravil postopka za posledico tudi vsebinsko napačno odločitev, zaradi katere nastane komu škoda, gre za protipravno ravnanje, ki je po 26. členu Ustave Republike Slovenije, pa tudi po 1. odstavku 172. člena Zakona o obligacijskih razmerjih, podlaga za odškodninsko odgovornost tožene stranke.

Odločitev sodišča druge stopnje materialnopravno ni pravilna. Ker je to sodišče štelo, da ni podan temelj odškodninske odgovornosti tožene stranke, se ni ukvarjalo s pritožbenim ugovorom, ki zadeva obstoj škode in njeno višino. Zato je revizijsko sodišče razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in vrnilo zadevo temu sodišču, da odloči tudi o tem pritožbenem ugovoru (2. odstavek 395. člena ZPP).

Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na 3. odstavku 166. člena ZPP.