Jedro

Kot izhodišče za presojo sodišče ugotavlja, da je naloga komisije za spremljanje poskusnega dela delavca v vsakem primeru le strokovna ocena, ali je delavec med poskusnim delom s svojim delom zadostil utemeljenim pričakovanjem delodajalca. Komisija poda le strokovno oceno delavčevega dela, sicer pa ne odloča o pravicah delavca.

Zgolj zato, ker sta oceno tožničinega poskusnega dela podala le dva člana komisije, tretji pa je bil takrat upravičeno odsoten iz povsem drugih razlogov in neposredno pri oceni na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije ni sodeloval, podana ocena ni bila nezakonita oziroma neveljavna.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 2. 2012 zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela. Hkrati je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da tega dne tožnici delovno razmerje ni prenehalo in da jo je tožena stranka dolžna pozvati na delo ter ji do vrnitve na delo zagotoviti pravice iz oziroma v zvezi z delovnim razmerjem, vključno s plačilom plače v mesečnem bruto znesku 2.390,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamičnih neto zneskov do plačila. Zavrnilo je tudi tožničin podredni zahtevek za plačilo odškodnine na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) namesto vrnitve na delo.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da se pritožbeno sodišče ni opredelilo do pritožbenih navedb, da je Zdravniška zbornica po izdaji sporne odpovedi 19. 3. 2012 ugotovila, da dva člana, to je prim. mag. A. A. in mag. B. B., ne bi smela biti imenovana in ne bi smela odločati kot člana komisije za oceno tožničinega poskusnega dela. Ker o tem sodba sodišča druge stopnje nima razlogov, je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Taka nezakonita sestava komisije ni mogla pravilno odločati v zadevi. Poleg tega je sodišče druge stopnje protispisno štelo, da je kot član komisije sodeloval tudi C. C., dr. dent. med., ki je bil po ugotovitvah sodišča prve stopnje sicer imenovan v komisijo in naj bi spremljal tožničino delo, vendar pri podaji negativne ocene na komisiji dejansko ni sodeloval, tako da je komisija oceno tudi sicer podala v nepravilni sestavi. Tudi s tem v zvezi tožnica sodišču druge stopnje očita bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka ter prvega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati tožnica sodišču očita kršitev načela kontradiktornosti in v zvezi s tem kršitev iz 1. točke prvega odstavka 339. člena ZPP, ker sodišče ni sledilo njenemu predlogu za postavitev novega izvedenca oziroma izvedenca iz tujine ter predlogu, da se ji omogoči vpogled v zdravstveno dokumentacijo šestih spornih pacientov glede njihovih obravnav pred nastopom tožničinega dela in po prenehanju njene zaposlitve v zvezi s trditvijo, da se tožničina obravnava teh pacientov ni razlikovala od načinov njihove obravnave pri kolegih ortodontih, oziroma da ni odstopala od ustaljene prakse pri toženi stranki. Zmotno uporabo materialnega prava tožnica utemeljuje s tem, da je sodišče upoštevalo negativno oceno njenega poskusnega dela, ki sta jo podala le dva člana komisije, ki sta bila naknadno kot člana komisije s strani Zdravniške zbornice celo razrešena, namesto tretjega člana pa je pri ocenjevanju poskusnega dela nezakonito sodelovala druga oseba. Navaja, da je bila taka podaja ocene njenega poskusnega dela v nasprotju s 7. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost zdravstva in socialnega varstva ter 15. členom Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike Republike Slovenije (KP za zdravnike). Sklicuje se tudi na razširitev tožbe z dne 22. 7. 2013, ko bi ji sicer iztekla pogodba o zaposlitvi, ki je bila nezakonito sklenjena le za določen čas, pa se do tega sodišči prve in druge stopnje nista opredelili.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. V času tožničine zaposlitve je poskusno delo urejal 125. člen ZDR, ki je dogovor o poskusnem delu prepuščal pogodbi o zaposlitvi, ki sta jo sklenila delavec in delodajalec. Načina spremljanja poskusnega dela in ugotavljanja uspešnosti le tega ZDR ni urejal. 7. Za razmerje med strankama v sporu je veljala KP za zdravnike, ki v 15. členu določa, da poskusno delo zdravnika lahko traja največ štiri mesece. Hkrati določa, da zdravnika na poskusnem delu spremlja tričlanska komisija, ki odloča o tem, ali je zdravnik poskusno delo uspešno opravil ali ne. Komisijo imenuje direktor zavoda. V njej morata biti vsaj dva zdravnika. Če v zavodu ni dovolj zdravnikov, je potrebno komisijo sestaviti iz zunanjih članov. Eden od članov, ki je zdravnik, je zadolžen za spremljanje, nadzor in pomoč zdravniku na poskusnem delu.

8. Kot izhodišče za presojo sodišče ugotavlja, da je naloga komisije za spremljanje poskusnega dela delavca v vsakem primeru le strokovna ocena, ali je delavec med poskusnim delom s svojim delom zadostil utemeljenim pričakovanjem delodajalca. Komisija poda le strokovno oceno delavčevega dela, sicer pa ne odloča o pravicah delavca.

9. Po ugotovitvah sodišča sta stranki dne 29. 9. 2011 sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist III z nastopom dela s 1. 10. 2011 in s štirimesečnim poskusnim delom. Po nastopu dela je direktorica tožene stranke dne 24. 10. 2011 imenovala komisijo za spremljanje poskusnega dela, ki so jo sestavljali trije zdravniki, od katerih je bil C. C., kot zaposlen pri toženi stranki, zadolžen za sprotno spremljanje tožničinega dela in pomoč pri delu. Sodišče je ugotovilo, da je komisija ob poteku preizkusne dobe na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije o tožničinih pacientih v prisotnosti tožnice ugotovila, da poskusnega dela ni uspešno opravila in da tožnica ne obvlada sodobnega ortodontskega zdravljenja. Res sta pregled opravila in oceno podala le dva člana komisije (ob prisotnosti vodje zobozdravstva pri toženi stranki in tožnice), ker je bil tretji član C. C. takrat upravičeno odsoten, vendar je sodišče ne glede na to tudi na podlagi dokaza z izvedencem v sodnem postopku ugotovilo, da je bila negativna ocena poskusnega dela utemeljena.

10. Pritožbeno sodišče se ob splošni ugotovitvi o zakonitosti imenovanja komisije za spremljanje in oceno tožničinega poskusnega dela v izpodbijani sodbi res ni posebej opredelilo do pritožbenih navedb o odločbi Zdravniške zbornice z dne 19. 3. 2012, s katero naj bi bilo ugotovljeno, da primarij A. A. in B. B. ne bi smela biti imenovana v komisijo za spremljanje in oceno poskusnega dela. Vendar to iz navedene odločbe Zdravniške zbornice ne izhaja. Z njo je bil le odpravljen predhodni sklep zbornice z dne 24. 10. 2011, s katerim je zbornica navedena imenovala za člana v komisiji tožene stranke, ob ugotovitvi, da zbornica za tako imenovanje ni pristojna. Ob ugotovitvi sodišča, da je Komisijo za spremljanje in oceno tožničinega poskusnega dela dne 24. 10. 2011 dejansko imenovala pristojna direktorica tožene stranke, navedena odločba Zdravniške zbornice ni pomenila pravno pomembnega dejstva, o katerem bi se bilo sodišče dolžno posebej izjavljati, saj na zakonitost tega imenovanja povsem očitno ni mogla vplivati. Tako v zvezi s tem ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka v smislu očitane 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče v nasprotju z revizijskimi navedbami ni štelo, da je pri negativni oceni poskusnega dela sodeloval tudi C. C., saj je izrecno ugotovilo, da ta pri pregledu zdravstvene dokumentacije in podaji ocene ni bil prisoten. Zato tudi v zvezi s tem v reviziji očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka ni podana. Prav tako sodišče ni bistveno kršilo pravil pravdnega postopka, ko ni sledilo tožničinemu predlogu za pribavo še dodatnega izvedeniškega mnenja oziroma mnenja tujega izvedenca, in njeni zahtevi za osebni pregled zdravstvene dokumentacije pacientov v času, ko niso bili obravnavani pri njej. Z obrazloženo oceno tožničinega dela s strani dveh kvalificiranih članov komisije in podanim izvedeniškim mnenjem izvedenke prof. dr. D. D., ki je potrdila pravilnost strokovne ocene članov komisije, je bila zavrnitev tožničinih nadaljnjih dokaznih predlogov utemeljena.

11. Zgolj zato, ker sta oceno tožničinega poskusnega dela podala le dva člana komisije, tretji pa je bil takrat upravičeno odsoten iz povsem drugih razlogov in neposredno pri oceni na podlagi pregleda zdravstvene dokumentacije ni sodeloval, podana ocena ni bila nezakonita oziroma neveljavna. Ob ugotovitvi, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, tožena stranka ni zmotno uporabila materialnega prava, ko je tožnici na podlagi četrtega odstavka 125. člena ZDR podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Ob ugotovitvi, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila nezakonita, se sodišče utemeljeno ni opredeljevalo do siceršnje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi tožene stranke le za določen čas.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.