Jedro

Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa, vendar pa gre za izpodbojno zakonsko domnevo.

Izrek

1. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 22. 10. 2008 razveljavi.

2. Pritožba toženih strank zoper sodbo z dne 21. 05. 2008 se zavrže. 3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki pritožbene stroške, v znesku 275,40 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 21. 05. 2008 obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 5 Ig 2004/01813 z dne 09. 03. 2004, v 1. in 3. točki izreka (1. točka izreka). Toženima strankama (v nadaljevanju: tožena stranka) je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke, v znesku 4.406,15 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (2. točka izreka).

Ker nobena od strank ni vložila pravočasne pritožbe, je sodišče prve stopnje izdalo potrdilo o pravnomočnosti sodbe. Na zahtevo tožene stranke je sodišče prve stopnje s sklepom opr. št. III Pg 264/2004-89 z dne 22. 10. 2008 (v nadaljevanju sklep z dne 22. 10. 2008) razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe opr. št. III Pg 264/2008 z dne 26. 08. 2008. Tožeča stranka je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo. Nasprotuje razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti ter pri tem nakazuje na zlorabo postopka s strani tožene stranke. Priglasila je stroške pritožbe.

Tožena stranka je vložila pritožbo zoper sodbo dvakrat, prvič 29. 09. 2008 (list. št. 304 – 305) ter drugič 27. 10. 2008 (list. št. 310 – 311). Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavi. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba tožeče stranke zoper sklep z dne 22. 10. 2008 je utemeljena. Pritožba tožene stranke zoper sodbo z dne 21. 05. 2010 je prepozna.

O pritožbi tožeče stranke zoper sklep z dne 22. 10. 2008 Sodišče prve stopnje je v predmetni zadevi najprej izdalo sodbo po 1. odstavku 496. člena ZPP (kratka sodba, r. št. 71, list. št. 266 – 269), ki je bila pravilno vročena pravdnima strankama. Tožena stranka je pravočasno napovedala pritožbo dne 27. 06. 2008. Zato je sodišče prve stopnje izdalo tudi sodbo z obrazložitvijo po 4. odstavku 324. člena ZPP (r. št. 77, list. št. 281 – 287). Slednja je bila toženi stranki vročena 04. 07. 2008 (vročilnica, pripeta na list. št. 289).

Tožena stranka je vložila dve pritožbi zoper sodbo z dne 21. 05. 2008, prvič 29. 09. 2008 (list. št. 304) ter ponovno 27. 10. 2008 (list. št. 310), pri tem pa zatrjevala, da je njena pritožba pravočasna, ker ji sodba z obrazložitvijo ni bila vročena dne 04. 07. 2008. Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu opr. št. III Ips 23/2010 z dne 02. 04. 2010 nižjima sodiščema naložilo, naj raziščeta procesno dejansko stanje o tem, ali je bila toženi stranki res vročena dvakrat kratka sodba, upoštevajoč številne okoliščine, ki jih je navedla tožeča stranka, ki vzbujajo resen dvom glede tega, ali je tožena stranka 04. 07. 2008 res ponovno prejela sodbo brez obrazložitve (točka 18. sklepa VS RS opr. št. III Ips 23/2010).

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožena stranka ni uspela izpodbiti domneve, kot jo izkazuje vročilnica, to je, da je bila toženi stranki dne 04. 07. 2008 vročena dolga sodba, pod redno številko 77. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku o ključni procesnopravni okoliščini, ali je tožena stranka dne 04. 07. 2008 res ponovno prejela sodbo brez obrazložitve, skladno s 346.a členom ZPP izdelalo poročilo, ga poslalo strankam v izjavo (list. št. 377), nato pa predložilo pritožbenemu sodišču. Na poročilo je odgovorila le tožeča stranka (list. št. 379).

Sodišče prve stopnje v svojem poročilu z dne 10. 12. 2010 (list. št. 378) navaja: „Tožena stranka je 26. 09. 2008 podala zahtevo za razveljavitev pravnomočnosti sodbe, v kateri odvetnik A. Ž. navaja, da je dvakrat prejel sodbo brez obrazložitve, ne pa tudi sodbo z obrazložitvijo. Sodišče je glede na tako zahtevo odvetnika pozvalo, naj sodišču predloži oba izvoda sodbe, ki ju je prejel, da ju bo lahko primerjalo. Odvetnik A. Ž. se je dne 20. 10. 2008 osebno oglasil pri vpisničarki J. R. in ji pokazal oba prejeta izvoda, ki sta imela različni štampiljki z datumom prejema, eden 23. 06. 2008, drugi pa 04. 07. 2008. Vpisničarka je po skrbnem preverjanju ugotovila, da sta izvoda res enaka in o tej ugotovitvi napisala uradni zaznamek. Sedaj se ne spomni, ali ji je odvetnik pokazal 2 kopiji sodbe ali 2 originala sodbe, je pa prepričana, da sta bila oba izvoda po vsebini identična in opremljena z žigi sodišča, razlikovala sta se le po datumih prejema. Če bi ji namreč odvetnik pokazal en izvod sodbe v originalu in en izvod v kopiji, bi bila pri preverjanju veliko bolj natančna in temeljita, tako pa je lahko ugotovila le, da odvetnik razpolaga z dvema različnima izvodoma neobrazložene sodbe z različnima datuma prejema.“ O dejstvu, da je bila toženi stranki 04. 07. 2008 vročena sodba z obrazložitvijo, priča javna listina – vročilnica, pripeta na redni številki 77 (list. št. 289). Javna listina dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa (1. odstavek 224. člena ZPP), vendar pa gre za izpodbojno zakonsko domnevo (4. odstavek 224. člena ZPP). Pooblaščenec tožene stranke A. Ž. je že 20. 10. 2008 v obvestilu sodišču navedel (list. št. 308), da z originalom sodbe, ki jo je prejel dne 26. 06. 2008, ne razpolaga več, ker jo je poslal stranki, ki pa jo je založila. V uradnem zaznamku 20. 10. 2008 pa je vpisničarka zapisala, da je pri pregledu obeh sodb, prejete 23. 06. 2008 in 04. 07. 2008 ugotovila, da je odvetnik prejel dvakrat prvo sodbo, sodbe z obrazložitvijo ni prejel. Upoštevajoč dopis pooblaščenca A. Ž. z dne 20. 10. 2008 in pojasnilo vpisničarke na list. št. 373 (da ji je odvetnik A. Ž. pokazal dvakrat kopijo sodbe) je moč ugotoviti, da vpisničarka ni videla originalov obeh sodb ter je primerjala le kopiji obeh sodb, domnevno prejetih ob različnih datumih. Tožeča stranka je poslovanju pooblaščenca ugovarjala in izpostavila številne pomisleke o takšnem načinu poslovanja, ko pooblaščenec tožene stranke nima originala sodnega pisanja, niti dokaza o vročitvi tega pisanja tretjemu (svoji stranki). Tožena stranka na zadnji poziv sodišča (z dne 20. 12. 2010), naj pojasni okoliščine, v katerih naj bi prejela dvakrat sodbo brez obrazložitve, ni odgovorila.

Po presoji pritožbenega sodišča, ob upoštevanju vseh navedenih dejstev in okoliščin ter dejstva, da tožena stranka v zahtevi za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti sodbe niti ni omenila, da je dne 04. 07. 2008 prejela sodbo „brez obrazložitve“ (po 1. odstavku 496. člena ZPP), ni mogoče zaključiti, da na vročilnici, pripeti k list. št. 289 navedeno dejstvo o vročitvi sodbe, izdelane po 4. odstavku 324. člena ZPP, ni resnično. Prvostopenjsko sodišče je torej zmotno ugotovilo, da toženi stranki ni bila vročena „sodba z obrazložitvijo“, v posledici česar je zmotno postopalo, ko je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti sodbe z dne 21. 05. 2008, saj, kot je razvidno iz nadaljevanja, tožena stranka ni vložila pravočasne pritožbe zoper sodbo z dne 21. 05. 2010, ki je zato postala 16. 08. 2010 pravnomočna.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo.

O pravočasnosti pritožbe tožene stranke zoper sodbo z dne 21. 05. 2008 Sodba z obrazložitvijo po 324. členu ZPP, je bila glede na zgoraj navedeno, vročena toženi stranki 04. 07. 2008. Pritožba tožene stranke zoper sodbo, ki jo je vložila 29. 09. 2008 (list. 304) in ponovno 27. 10. 2008 (list. št. 310), je torej prepozna. Zato jo je pritožbeno sodišče, skladno s pooblastili iz 1. odstavkom 342. člena ZPP, zavrglo.

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena ZPP v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo v celoti propadla, sama nosi svoje pritožbene stroške ter stroške revizijskega postopka. Tožeča stranka pa je s pritožbo zoper sklep z dne 22. 10. 2008 uspela, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške za sestavo pritožbe v višini 500 točk, s pripadajočim 20 % DDV. Pritožbeno sodišče pa tožeči stranki ni priznalo sodne takse za pritožbo, saj ni izkazano, da jo je plačala. Tožena stranka je tako tožeči stranki dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 275,40 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude pa tudi zakonske zamudne obresti od poteka izpolnitvenega roka dalje (378. člen Obligacijskega zakonika).