Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe izkazuje zdravstvene težave svojih družinskih članov, je mogoče šteti, da je v teh vključena tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene.
Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dolžnikovemu predlogu za odlog izvršbe ne ugodi. Ocenilo je namreč, da ob sicer verjetno izkazanih posebno upravičenih razlogih za odlog obenem ni izkazano, da bi dolžniku in njegovi družini, ki v prodani hiši živi, z izvršbo nastala znatnejša škoda. Prvo sodišče ob tem še ugotavlja, da bo ne glede na zavrnitev predloga, možni največ trimesečni odlog v smislu 2. odst. 71. člena ZIZ dejansko dosežen glede na potreben čas za odločanje.
Dolžnik se proti sklepu pritožuje iz vseh dovoljenih pritožbenih razlogov in predlaga, da se spremeni tako, da se odlog izvršbe dovoli oziroma, da se razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. Meni, da sodišče izvršbo zaradi posebno upravičenih razlogov po 2. odst. 71. člena lahko odloži, tudi če ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 1. odstavka. Sodišče bi torej moralo presojati obstoj posebno upravičenih razlogov, ki so sicer razvidni iz predloženih listin. Ker tega ni storilo, ni v celoti ugotovilo dejanskega stanja.
Nesprejemljivo pa je tudi stališče, da bo dolžnik že iz formalnih razlogov dosegel odlog. Naloga sodišča namreč je, da odloča o utemeljenosti predloga, ne glede na to, ali so že minili trije meseci od njegove vložitve.
Pritožba ni utemeljena.
Ker dolžnik kot posebno upravičene razloge za odlog izvršbe uveljavlja slabo zdravstveno stanje svojih družinskih članov, bi bilo sicer mogoče šteti, da ti že vključujejo tudi nevarnost nastanka znatnejše škode. Ne glede na to pa je po presoji pritožbenega sodišča predlog za odlog utemeljeno zavrnjen. Opozoriti namreč velja, da je izvršba v teku že od leta 1994, od pravnomočnosti sklepa o dovolitvi izvršbe je poteklo že skoraj pet let in pol, prodana dolžnikova hiša pa je že pravnomočno izročena kupcema. Ob takem stanju zadeve bi bilo odlaganje izvršbe že pojmovno neustrezno. Izkazane zdravstvene težave pa so očitno kronične narave in v treh mesecih, za kolikor bi bilo tudi ob ugoditvi predlogu izvršbo najdlje mogoče odložiti (2. odst. 71. člena ZIZ), ne bi mogle biti odpravljene. Pritrditi pa je v tej zvezi mogoče (kljub nasprotnemu mnenju pritožbe) prvemu sodišču, da je s potekom časa od vložitve predloga za odlog, ta dejansko že dosežen.
Po povedanem in ko tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ).