Jedro

Gradbeni dnevnik je obvezen dokument, ki mora biti zmeraj prisoten na gradbišču, saj se vanj beležijo vsakodnevna stanja na gradbišču. Naloga izvajalca del je, da vodi gradbeni dnevnik (15. odstavek 14. člena Gradbenega zakona – GZ).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka mora v 15-ih dneh povrniti toženi stranki tudi stroške odgovora na pritožbo v znesku 466,65 EUR.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka v 15-ih dneh plačati tožeči stranki 1.069,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.6.2020 dalje do plačila, v preostalem delu pa je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka v 15-ih dneh povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 3.549,27 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper zavrnilni del te sodne odločbe in izrek o pravdnih stroških se je po svojem pooblaščencu pravočasno pritožila tožeča stranka, in sicer zaradi vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi je predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev zgolj na izpovedbe nekaterih prič, ni pa upoštevalo in se opredelilo do izpovedb določenih prič, ki jih je predlagala tožeča stranka. Gre za pričo A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D. in E. E. Iz teh izpovedb jasno izhaja, da je razlog za konkretno zamudo izključno na toženi stranki. Tožena stranka se je z izvajalsko pogodbo zavezala, da bo svoja pogodbena dela opravila v skladu s terminskim planom naročnika. Tožena stranka bi morala kot strokovnjak na svojem področju delo ustrezno organizirati in s svojimi deli ustrezno slediti ostalim izvajalcem, česar pa tožena stranka ni storila. Tožena stranka bi ob ustrezni organizaciji del in ustreznem številu delavcev lahko pravočasno izvedla svoja keramičarska dela. V tej zvezi pritožba opozarja na izpovedbe že prej omenjenih prič. Tožena stranka je z vpisom v gradbeni dnevnik potrdila, da so bili prostori ustrezno pripravljeni. B. B. je izpovedal, da je bil gradbeni dnevnik ves čas pri njemu in da ga je nosil s sabo na gradbišče ter bi ga lahko tožena stranka oziroma F. F. kadarkoli vprašala zanj. Sodišče v tej zvezi ni navedlo nobene pravne podlage. Fotografije so predstavljale nedovoljen dokaz. Pomanjkljiva je bila trditvena podlaga tožene stranke, ki v postopku na prvi stopnji ni specificirano navedla, katere so bile tiste okoliščine, ki so konkretno vplivala ne njeno zamudo. Tožena stranka je fotografije v sodni spis vložila prepozno, to je šele na naroku, 28.10.2021. Tožena stranka je z vpisom v gradbeni dnevnik potrdila, da so bili prostori pripravljeni za izvedbo keramičarskih del 1.8.2019. S tem je tožena stranka tudi prevzela nase riziko izvedbe del v dogovorjenem roku. Tožena stranka je bila seznanjena, da se bodo določena dela med seboj prekrivala, zato ne drži, da bi morale biti podlage za polaganje ploščic 100 % pripravljene. Dolžnost tožene stranke je bila, da se je usklajevala z drugimi izvajalci in v skladu s predvidenim načrtom del. 3. Tožena stranka je po svojem pooblaščencu podala obrazložen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

6. Nikakor ne drži pritožbeni očitek, da tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni dovolj specificirano navedla, da so na zamudo vplivale določene nepravilnosti, za katere tožena stranka kot polagalka keramike na podlagi (pod)izvajalske pogodbe s tožečo stranko z dne 10.7.20191 ne odgovarja. Tožena stranka je v postopku na prvi stopnji po oceni pritožbenega sodišča postavila pravočasne trditve in predlagala dokaze, da sporni prostori v bolnišnici Valdoltra že od samega začetka niso bili pripravljeni za polaganje keramike zaradi več konkretnih razlogov (ker ni bila izvedena izolacija, ker so bili talni sifoni previsoki, ker so bile stene neravne, ker so bile vratne in okenske špalate neobdelane, ker tlaki niso bili v mejah normativov, ker material ni bil dostavljen na hodnik v bližino prostorov, ker do 12.8.2019 še ni bilo pripravljeno prvo nadstropje, drugo nadstropje pa se sploh še ni začelo pripravljati). Vse te pravno pomembne trditve pa tožena stranka ni dokazovala zgolj s tem, da se zaslišijo določene priče (G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L.), temveč je svoje konkretne navedbe podkrepila tudi z elektronskimi sporočili direktorja M. M. priloženimi fotografijami (Priloge B33-B73) ter strokovnimi ugotovitvami postavljenega sodnega izvedenca in cenilca za področje obrti - polaganje keramičnih oblog N. N.. Sodišče prve stopnje je dokazni postopek izvedlo na podlagi vsega ponujenega dokaznega gradiva (tudi tistega, ki ga je predložila tožeča stranka)2, nakar je po oceni pritožbenega sodišča naredilo celovito, vsestransko, razumno in zato prepričljivo dokazno oceno v jasno začrtani smeri, da zamuda, do katere je prišlo pri izvajanju gradbenih del na omenjenem objektu ni izvirala iz sfere tožene stranke, marveč je za to zamudo odgovorna tožeča stranka (in posledično tudi drugi posamični izvajalci) kot organizatorka vseh gradbenih del, ki so se v kritičnem obdobju izvajala. Pri tej oceni je ključnega pomena prepričljivo strokovno mnenje sodnega izvedenca, da glede na vsebino fotografij (Priloge B 57 – B65), ki so bile posnete od 7.8.2019 do 13.8.20193, prostori niso bili primerno oziroma ustrezno pripravljeni za nemoteno izvedbo keramičarskih del, upoštevaje ob tem, da je bil terminski plan narejen tako, da so vse podlage v spornih prostorih 100% pripravljene za polaganje keramike. Teh pogojev pa tožeča stranka, ki je bila odgovorna za organizacijo dela na gradbišču, vsekakor ni zagotovila. Iz omenjenih fotografij, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je tako razvidno, da na določenih prostorih takrat, ko bi tožena stranka po pogodbi že morala zaključiti s keramičarskimi deli, sploh še niso bila opravljena predhodna dela (ometi, knauf stene, mapei izolacija)4, ki so nujna za uspešno polaganje keramike. Po oceni sodnega izvedenca (ki je opravil tudi vpogled v gradbeni dnevnik) je bilo glede na konkretno situacijo na gradbišču zadostno število gradbenih delavcev, ki so izvajali gradbena dela v zvezi s polaganjem keramike. Zaradi tega pritožbeno sodišče ne more slediti pritožbeni kritiki, da bi tožena stranka kot strokovnjak ob ustrezni organizaciji in ustreznem številu delavcev lahko pravočasno (v skladu s terminskim planom) izvedla keramičarska dela.

7. Prav tako ni mogoče slediti pritožbenemu očitku, da tožena stranka v zvezi s predloženimi fotografijami ni zatrjevala dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje z vpogledom v fotografije ugotovilo, upoštevaje ob tem, da iz sodnega spisa jasno izhaja, da so bile fotografije predložene v sodni spis kot priloge v okviru druge pripravljalne vloge tožene stranke z dne 4.5.2021. Zato ne drži pritožbena navedba, da je šlo za prepozen dokazni predlog, podan šele na naroku za glavno obravnavo 28.10.2021. 8. Gradbeni dnevnik je obvezen dokument, ki mora biti zmeraj prisoten na gradbišču, saj se vanj beležijo vsakodnevna stanja na gradbišču. Naloga izvajalca del je, da vodi gradbeni dnevnik (15. odstavek 14. člena Gradbenega zakona – GZ). V konkretni zadevi pa je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo (izpoved B. B. in I. I.), da gradbeni dnevnik sploh ni bil v posesti toženca kot izvajalca keramičarskih del, temveč je bil gradbeni dnevnik v posesti tožeče stranke (B. B. ga je odnesel z gradbišča). Zaradi tega je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo navedbam tožene stranke (izpoved direktorja tožene stranke in priče I. I.), da tožena stranka sploh ni bila seznanjena z vpisi v gradbeni dnevnik za dneve 7.8.2019, 8.8.2019, 12.8.2019 in 16.8.2019 glede potrebe po povečanju števila delavcev (keramičarjev), oziroma da je tožeča stranka med izvajanjem keramičarskih del sploh ni opozarjala, da ima na gradbišču premajhno število delavcev.

9. Nobenega dvoma ni, da se je tožena stranka zavezala, da bo svoja keramičarska dela opravila skladno s terminskim planom, vendar pa to še ne pomeni, da je za vsakršno zamudo z deli odgovorna tožena stranka. V konkretnem primeru je namreč sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka v času, ko bi po pogodbi morala izvesti dogovorjena keramičarska dela (od 1.8.2019 do 18.8.2019) v omenjenem objektu prostorov ni imela pripravljenih tako, da bi lahko pravočasno opravila keramičarska dela. V tej zvezi je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo tudi mnenju sodnega izvedenca, da je imela tožena stranka v spornem obdobju na gradbišču ustrezno (zadostno) število delavcev. Glede na to5 se pritožbeno sodišče ne more strinjati s pritožbeno navedbo, da bi tožena stranka ob ustrezni organizaciji dela in ustreznem številu delavcev lahko pravočasno izvedla keramičarska dela. Iz teh razlogov pritožbeno sodišče soglaša tudi z oceno sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni dokazala, da je bila tožena stranka odgovorna za nastanek zamude in je bila zato tožeča stranka primorana najeti drugega izvajalca keramičarskih del. Odgovornost za zamudo gre pripisati tožeči stranki, ki kot organizatorka del na gradbišču toženi stranki ni zagotovila primernih površin za polaganje keramike in nemotenega izvajanja keramičarskih del. 10. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11. Tožene stranka je upravičena do stroškov za odgovor na pritožbo v znesku 466,65 EUR s pp (za odgovor na pritožbo 375,00 EUR + 2 % za materialne stroške + 22 % DDV).

1 Tožeča stranka kot izvajalka je 10.7.2019 sklenila z investitorjem, bolnišnico ... pogodbo o obnovi sanitarij v objektu B paviljon. 2 Zato nikakor ne drži pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedbe priče A. A., B. B., C. C., Č. Č., D. D. in E. E. 3 Keramična dela so se začela izvajati 1.8.2019 in bi moral biti za glavne sanitarije dokončana do 13.8.2019, za ostale prostore pa do 18.8.2019. 4 Tako je sodni izvedenec prepričljivo pojasnil, da tožena stranka ni odgovorna za zamudo, saj je morala čakati zaključek predhodnih del, izvajati dodatna dela (nanos bistveno večjih količin lepila zaradi neravnin), pri čemer štemanje v podlage, popravljenje padcev sifonov, obdelovanje vratnih in okenskih špalet ne sodi med med keramičarska dela. 5 Ne drži tudi pritožbeni očitek, da je tožena stranka v gradbenem dnevniku potrdila, da so sporni prostori ustrezno pripravljeni za izvedbo keramičarskih del.