Jedro

Tožena stranka je določno razlogovala, da je bilo o isti zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba. Pravilno je tudi pojasnjeno, da tožnik v obravnavani zadevi ni zatrjeval drugačnega dejanskega stanja (in tega tudi ne zatrjuje v tožbi) v smeri, da bi bil vsebinski kriterij izpolnjen. Pravilna je tudi odločitev, da se ni spremenila pravna podlaga zahtevka, saj gre v obeh primerih za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP. Zgolj tožnikovo splošno sklicevanje na to, da vpogled v kazenski vpisnik pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ne pomeni zadostne ugotovitve dejanskega stanja, za drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka, ne zadostuje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, št. Bpp 752/2013 z dne 12. 4. 2013, je tožena stranka odločila, da se prošnja prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči z dne 9. 4. 2013 v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani opr. št. II K 40214/2011 zavrže. V obrazložitvi navaja, da je prosilec dne 9. 4. 2013 vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč v obliki zagovornika pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani s številko II K 40124/2011. Po pregledu bpp vpisnika je ugotovljeno, da je prosilec dne 8. 10. 2012 že pri tukajšnjem sodišču vložil prošnjo za dodelitev bpp v postopku pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani z opr. št. II K 40124/2011 v obliki zagovornika. Z odločbo Bpp 1866/2012 z dne 9. 11. 2012, je bila predmetna prošnja prosilca kot neutemeljena zavrnjena, ker prosilec ni izpolnjeval objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Odločba je postala pravnomočna dne 15. 12. 2012. Tožena stranka je dne 12. 4. 2013 opravila še uradne poizvedbe na kazenskem vpisniku OJ Ljubljana glede predmetne kazenske zadeve in ugotovila, da se dejansko stanje in pravna podlaga, od datuma izdaje navedene bpp odločbe (1866/2012), v ničemer nista spremenila.

2. Tožnik v tožbi uveljavlja tožbena razloga nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja, da je tožena stranka zgolj enostransko pridobila stanje iz kazenskega vpisnika, ki pa je nepopolno. ZKP v 12. členu določa, da lahko obdolženec ne glede na to, ali je obramba s pomočjo zagovornika obvezna ali ne, v kateremkoli delu postopka vzame zagovornika. Če si zagovornika zaradi materialnega stanja ne more vzeti, mu ga mora zagotoviti država, ker je obramba s pomočjo zagovornika tista, ki omogoča enakost orožja in enakovrednost strokovnosti z nasprotno stranjo, to je tožilcem. Obramba s pomočjo zagovornika lahko dokazuje, da je izpolnjen objektivni pogoj iz 24. člena ZBPP, in da se je pravna podlaga od izdaje prejšnje odločbe bistveno spremenila v njegovo korist. Zagovornik lahko enakovredno z nasprotno stranjo predlaga dokaze, kot to jamči 29. člen Ustave ter pri tem doseže, da sodišče kljub verjetnemu nasprotovanju nasprotne strani, predlogu o novih dokazilih ugodi. Predlaga, da se izpodbijani sklep odpravi in zadeva vrne toženi stranki v novo odločanje.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

4. Tožba ni utemeljena.

5. Po presoji sodišča je pravilna odločitve tožene stranke, ki je z izpodbijano odločbo zavrglo ponovno vloženo prošnjo tožnika z dne 9. 4. 2013, ker je bilo prosilcu oziroma tožniku glede na isti zahtevek že odločeno. ZBPP določa v 1. točki prvega odstavka 37. člena, da pristojni organ za BPP s sklepom zavrže prošnjo kot nedovoljeno. Navedena zakonska določba se sklicuje na 4. točko prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, po katerem organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če se o isti upravni zadevi ali sodni zadevi vodi postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek ni spremenila. Tožena stranka je določno razlogovala, da je bilo o isti zadevi, v kateri tožnik prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči, že odločeno in je bila izdana zavrnilna odločba. Gre za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pomoči v kazenski zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. II K 40214/2011. Pravilno je tudi pojasnjeno, da tožnik v obravnavani zadevi ni zatrjeval drugačnega dejanskega stanja (in tega tudi ne zatrjuje v tožbi) v smeri, da bi bil vsebinski kriterij izpolnjen. Pravilna je tudi odločitev, da se ni spremenila pravna podlaga zahtevka, saj gre po presoji sodišča v obeh primerih za postopek dodelitve brezplačne pravne pomoči po določbah ZBPP. Zgolj splošno sklicevanje na to, da vpogled v kazenski vpisnik pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ne pomeni zadostne ugotovitve dejanskega stanja, za drugačno odločitev, kot jo je že podala tožena stranka ne zadostuje.

6. Sodišče je odločilo po sodniku posamezniku v skladu z določbo druge alinee drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

7. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo odločbe pravilen in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.