Jedro

Skladno z določilom 95. člena OZ lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. Konkludentne zahteve za razveljavitev pogodbe naš zakon ne pozna. Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker se do navedb tožnice, da je s konkludentnim ravnanjem zahtevala razveljavitev dogovora z dne 20. 11. 2019, ki pa je bil sklenjen pod prevaro, ni opredelilo.

Drži pritožbeno stališče, da se skladno z določilom 18. člena OZ voljo za sklenitev pogodbe lahko izrazi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji. Zmotno pa je njeno materialno pravno stališče, da plačilo zneskov iz pravnomočnih sodb kaže na voljo toženke za sklenitev dogovora z dne 4. 12. 2019, saj se je toženka temu izrecno protivila.

Izrek

I. Pritožba proti III. točki izreka se zavrže. II. Pritožba proti II. in IV. točki izreka se zavrne in se prvostopenjska sodba v teh delih potrdi.

III. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

**Izpodbijana odločba** _Izrek_

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano odločbo spremembo tožbe z dne 1. 7. 2021 dovolilo (I. točka izreka, sklep). Tožbeni zahtevek tožnice, da ji mora toženka plačati 1.237,87 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dveh zneskov, razvidnih iz II. točke izreka, pa je zavrnilo. S III. točko izreka je toženki naložilo, da tožnici plača 32,34 EUR, z IV. točko izreka pa, da mora tožnica povrniti toženki njene pravdne stroške v znesku 502,98 EUR s pripadki.

_Odločilna pravna dejstva, ugotovljena v dokaznem postopku_

2. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje ekstenzivno povzelo navedbe obeh pravdnih strank. V dokaznem postopku pa je ugotovilo naslednja pravno odločilna dejstva: (1) da je tožnica z lastniki posameznih delov zgradbe na naslovu A. 16 v Ljubljani sklepala individualne dogovore o pokrivanju vzdrževalnih stroškov, (2) da tožnica ni upravnica tega objekta, (3) da sta tudi pravdni stranki 17. 11. 2016 sklenili _Dogovor o pokrivanju obratovalnih stroškov_ (v nadaljevanju: Dogovor I), v katerem sta se dogovorili, da bo toženka plačevala račune VO-KA ter elektro energije po odštevalnem števcu, dalje 5,00 EUR za vzdrževanje vodovodne inštalacije, 5,80 EUR za vzdrževanje elektro naprav, ter tožnici po 10,00 EUR za mesečno obračunavanje in stroške obdelave podatkov, (4) da je tožnica za obdobje od 1. 12. 2019 dalje pripravila nov _Dogovor o pokrivanju obratovalnih stroškov_, datiran z dnem 4. 12. 2019 (list. št. 21, v nadaljevanju Dogovor II), katerega toženka ni podpisala, (5) da je v Dogovoru II zapisano, da se toženka zavezuje plačevati (a) stroške vode po odštevalnem števcu in 10% stroškov porabe vode za vzdrževanje vodovne inštalacije, (b) stroške elektrike, ki se računajo po odštevalnem števcu in 10% stroškov porabe za vzdrževanje transformatorske postaje, (c) stroške ogrevanje za ogrevalno površino 40 m² ter (d) _stroške obdelave podatkov v višini 30,00 EUR mesečno_, (6) da je toženka od januarja 2020 pisno zavračala plačevanje povišane postavke za obdelavo podatkov z 10,00 EUR na 30,00 EUR, in tožnico opozarjala, naj storitve obračunava skladno z Dogovorom I, (7) da sta pravdni stranki 20. 11. 2019 sklenili tudi dogovor (v prilogi B3), na podlagi katerega se toženki kljub kvadraturi 80 m² zaradi izolacije njenega poslovnega prostora upošteva le 40 m² ogrevalne površine, kar predstavlja omenjenih 1,76% skupne površine (v nadaljevanju: Dogovor III), (8) da je tožnica na podlagi delno neplačanih računov za obratovalne stroške za toženkin poslovni prostor, za obdobje od oktobra 2020 do januarja 2021 vložila (predmetni) predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, med postopkom pa je v vlogi z dne 1. 7. 2021 razširila tožbeni zahtevek še za obdobje od februarja do junija 2021, (9) da skupna kvadratura objekta na A. 16 znaša 2.269,12 m², tožnica pa je na podlagi trditve, da toženka v resnici uporablja 80 m² velik poslovni prostor, toženki za porabo toplote uporabila nov ključ in sicer 3,53% delež, upoštevajoč skupno kvadraturo objekta, (11), da toženka oporeka vtoževanim računom zgolj glede stroškov obdelave nad zneskom 10,00 EUR, ki je bil dogovorjen z Dogovorom I in stroškom porabe toplotne energije nad 1,76%, ki je bil dogovorjen z Dogovorom III in med drugim, (12) da je C. C. v imenu tožnice toženki 9. 3. 2020 poslal naslednji dopis (list. št. 24 in 25): „Prosim vas za plačilo stroškov, da vas ne financiramo. To sem vas že ustno prosil. Strošek obdelave naj ostane stvar dogovora. Upoštevajte kompromis in plačajte sprva obdelavo podatkov kolikor ste pripravljeni. Kasneje se lahko dogovor dokončno uredi.“ _Obrazložitev sklepa iz I. točke izreka_

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovitve, da toženka spremembi tožbe v vlogi z dne 1. 7. 2021 ni nasprotovala, s I. točko izreka izpodbijane odločbe spremembo tožbe dovolilo.

_Pojasnilo o delnem plačilu vtoževanih zneskov in znižanju tožbenega zahtevka_

4. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnica priznava delno plačilo vtoževanih računov s strani toženke. Ugotovilo je, da je plačane zneske tožnica upoštevala tako, da je tožbeni zahtevek, upoštevajoč določilo 288. člena OZ, ustrezno zmanjšala. Temu je toženka nasprotovala. Zato sklepa o ustavitvi postopka glede toženkinih plačil ni izdalo (15. točka obrazložitve).

_Obrazložitev zavrnitve tožbenega zahtevka_

5. Presojo o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je sodišče prve stopnje oprlo na _priznanje tožnice_, da je Dogovor III, po katerem se kljub 80 m² površine, ki jo uporablja toženka, upošteva 40 m², _podpisala_ in na ugotovitev, da je tožnica samovoljno in enostransko pričela z obračunavanjem obdelave podatkov po 30,00 EUR mesečno, saj do sklenitve Pogodbe II z dne 4. 12. 2019 (list. št. 21) ni prišlo.

**Pritožba tožnice**

6. Proti II., III. in IV. točki izreka prvostopenjske odločbe se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlagala je izdajo nadomestne sodbe in dovolitev spremembe tožbe z dne 4. 10. 2021 ter odločitev, da je toženka dolžna plačati tožnici 516,22 EUR s pripadki, podrejeno temu razveljavitev izpodbijane sodbe in enako razsodbo, kot zgoraj, podrejeno temu pa razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno sojenje1. 7. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

**K odločitvi o pritožbi**

8. Pritožba proti III. točki izreka ni dovoljena, pritožba proti II. in IV. točki izreka pa ni utemeljena. Na odločilne pritožbene navedbe je odgovorjeno v nadaljevanju.

_K zavrženju pritožbe proti III. točki izreka_

9. S to točko izreka je sodišče prve stopnje toženki naložilo, da mora tožnici plačati 32,34 EUR. Ker je v tem delu tožnica uspela, za pritožbo proti taki odločitvi nima pravnega interesa. Zato je pritožbeno sodišče njeno pritožbo proti tej točki na podlagi določila 352. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 343. člena ZPP zavrglo.

_Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti_

10. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.

_O pisni pomoti_

11. Pritožnica pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje na prvi strani svoje odločbe zapisalo napačno opravilno številko. Namesto pravilne številke II Pg 1131/2021 je navedlo napačno in sicer II Pg 11131/2021. Očitno gre za pisno pomoto. Po določilu prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodnik2 kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in med drugim neskladnost prepisa sodbe z izvirnikom. Zato te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne more sanirati.

_Odgovori na posamezne pritožbene navedbe proti izpodbijani sodbi_

12. S predlogom za izvršbo je tožnica (upnica) od dolžnice (toženke) zahtevala plačilo zneska 651,59 EUR s pripadki. S prvo vlogo z dne 1. 7. 2021 je tožbeni zahtevek razširila na plačilo 1.237,87 EUR s pripadki3, z drugo vlogo z dne 17. 2. 2021 pa je upoštevajoč, da je toženka delno poravnala zapadle račune, ob sklicevanju na 288. člen OZ od plačanega zneska najprej poračunala stroške in obresti, ter _skrčila tožbeni zahtevek na 512,22 EUR s pripadki_. Po določilu drugega odstavka 184. člena ZPP je sprememba tožbe sprememba istovetnosti zahtevka, povečanje obstoječega zahtevka ali uveljavljanja drugega zahtevka poleg obstoječega. _Skladno z določilom drugega odstavka istega člena tožba ni spremenjena, če tožnica zmanjša tožbeni zahtevek_. Zato je napačno pritožbeno stališče, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določilo 186. člena ZPP, ki se nanaša na spremembo tožbe. Sicer pa s temi navedbami pritožnica uveljavlja kvečjemu relativne postopkovne kršitve, ki pa v SMV, kot rečeno, niso dovoljen pritožbeni razlog.

13. Skladno z določilom 95. člena Obligacijskega zakonika lahko pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, zahteva, da se pogodba razveljavi. _Konkludentne zahteve za razveljavitev pogodbe_ naš zakon ne pozna. Zato sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve, ker se do navedb tožnice, da je s konkludentnim ravnanjem zahtevala razveljavitev dogovora z dne 20. 11. 2019, ki pa je bil sklenjen pod prevaro, ni opredelilo.

14. Na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje je, kot rečeno, pritožbeno sodišče vezano. Zato je vezano tudi na dokazno oceno, da ni obstajala volja toženke za sklenitev Dogovora II. z dne 4. 12. 2019. Pritožnica sicer navaja, da je sodba v tem delu protispisna, _češ da je prvostopno sodišče ugotovilo, da tožnica ni izkazala, da toženka soglaša s povišanjem cene storitve za obdelavo podatkov iz 10,00 EUR na 30,00 EUR, saj naj bi iz listinske dokumentacije izhajalo, da je toženka ves čas nasprotovala ter zavračala plačevanje te postavke v znesku, ki presega 10,00 EUR, kar pa da ne drži, saj med strankama ni sporno, da je toženka svoje obveznosti po izdanih računih na podlagi dogovora z dne 4. 12. 2019 od decembra 2019 do oktobra 2020 v celoti izpolnila._

15. Protispisnost, ki je absolutna kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, je tehnične narave. Podana je takrat, _kadar je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi._ Iz vsebine v 14. točki te obrazložitve povzetega dela pritožbe tak očitek ne izhaja, na kakšnem drugem mestu pa ga tožnica tudi ni konkretizirala.

16. Tudi na podlagi elektronskega sporočila g. C. C., ki je v imenu tožnice pisal toženki, je sodišče prve stopnje napravilo dejanski zaključek, da toženka ni pristala na Dogovor II. S pritožbenim poudarjanjem, da je s tako presojo sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, pa pritožnica ne more uspeti, saj s to navedbo uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

17. Drži pritožbeno stališče, da se skladno z določilom 18. člena OZ voljo za sklenitev pogodbe lahko izrazi z besedami, z običajnimi znaki ali z drugačnim ravnanjem, iz katerega se da zanesljivo sklepati, da volja obstoji. Zmotno pa je njeno materialno pravno stališče, da plačilo zneskov iz _pravnomočnih sodb_ kaže na voljo toženke za sklenitev dogovora z dne 4. 12. 2019, saj se je toženka temu izrecno protivila. Sicer pa s temi navedbami pritožnica zopet izpodbija dejansko ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka vse od januarja 2020 dalje pisno zavračala račune za sporni del obračuna. Tudi s to navedbo pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Isto velja za pritožbeno sklepanje, da v kolikor volje toženke za sklenitev Dogovora II z dne 4. 12. 2019 ne bi bilo, toženka ne bi z več bančnimi nakazili skoraj leto dni po prejetem elektronskem sporočilu C. C. izpolnila svoje obveznosti iz Dogovora II za obdobje od decembra 2019 do oktobra 2020. 18. Na ostale pritožbene navedbe, ki nimajo podlage v navedbah tožnice med postopkom pred sodiščem prve stopnje, pritožbeno sodišče ne odgovarja4, saj z njimi pritožnica ne more doseči drugačne odločitve.

19. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče kot tako zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP), saj niti v okviru uradnega preizkusa izpodbijanega dela sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.

**K odločitvi o stroških pritožbenega postopka**

20. Tožnica s pritožbo ni bila uspešna. Zato je pritožbeno sodišče odločilo, da sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 Tak nadvse obširen pritožbeni predlog, kakršnega je oblikovala tožnica, ZPP niti v 351. členu niti na kakšnem drugem mestu ne predvideva. 2 Mišljen je sodnik tistega sodišča, ki je sodbo izdalo. 3 O tem je sodišče prve stopnje odločilo s I. točko izreka izpodbijane odločbe. 4 Npr., da naknadna sprememba volje ne more vplivati na že sklenjeno pogodbo.