Jedro

Sodišče je ravnalo v skladu z ZPP, ko na naroku za vrnitev v prejšnje stanje ni dopustilo zastopanja tožene stranke po pooblaščencu, ki nima opravljenega pravosodnega izpita. Delovno sodišče ima status okrožnega sodišča, kar pomeni, da stranke v postopku pred sodiščem lahko zastopa le pooblaščenec, ki je odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se ne dovoli vrnitev v prejšnje stanje (1. točka izreka) ter da se pritožba tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pd 498/2002 z dne 17.6.2002, vložena dne 13.7.2002, kot prepozna zavrže (2. točka izreka).

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišče prve stopnje na narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni pripustilo k obravnavi pooblaščenca tožene stranke, ki ga je neupravičeno odstranilo iz sodne dvorane, ne da bi navedlo razloge. Toženi stranki ves čas obravnave ni bilo omogočeno pravno zastopanje ter enakopravno in nepristransko obravnavanje pred sodiščem, ker sodišče kljub ugovoru tožene stranke ni upoštevalo predloga za preložitev obravnave, ampak je obravnavo nadaljevalo. Zaradi izločitve pooblaščenca in nadaljevanja obravnave tožena stranka ni mogla jasno in določno odgovoriti na vprašanja sodnice in izvajanja tožeče stranke ter dokazati in pojasniti dejstev in okoliščin, ki so pomembne za pravilno presojo. Čeprav so bili izkazani in dokazani nezakrivljeni opravičljivi razlogi, sodišče ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje. Izpodbijani sklep ima tudi pomanjkljivosti, saj so razlogi nejasni in neutemeljeni. Tudi dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Ni res, da bi direktorjev sin v času službene odsotnosti nadomeščal direktorja z vsemi pristojnostmi. Direktor nima namestnika, ki bi bil pooblaščen za zastopanje družbe, njegov sin pa je kot pomočnik direktorja pooblaščen le za opravljanje špediterskih, operativno tehničnih in administrativnih del. V času službene odsotnosti direktorja ni mogel poskrbeti za vložitev pritožbe, ker ni bil pooblaščen za zastopanje in ni bil seznanjen z zadevo, oz. ni imel potrebnih listin in podatkov. Direktor tožene stranke se je vrnil s službenega potovanja zvečer dne 3.7.2002, naslednji dan 4.7.2002 pa je bil zadnji dan pritožbenega roka. Prizadeval si je, da bi pooblastil odvetnika za sestavo pritožbe, vendar nobeden ni bil pripravljen prevzeti zadeve. Zato je sestavil laično pritožbo, ki je ni uspel oddati pravočasno. Zato so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje. Tožena stranka predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi tožene stranke ter izpodbijani sklep spremeni tako, da se vrnitev v prejšnje stanje dovoli in se šteje, da je pritožba tožene stranke zoper sodbo Delovnega sodišča v Celju št. Pd 498/2001 z dne 17.6.2002 pravočasno vložena. Podrejeno pa predlaga razveljavitev navedenega sklepa ter vrnitev zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo odločanje.

Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je pazilo na bistvene kršitve določb postopka, na katere je v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS, št. 26/99, 96/02) dolžno paziti po uradni dolžnosti ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, zlasti na bistvene kršitve po 14. točki 1. odstavka 339. člena ZPP, ki jo pritožba izrečno uveljavlja. Izpodbijani sklep je ustrezno obrazložen in vsebuje jasne razloge o odločilnih dejstvih.

Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ki določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka vselej podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti pa z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

V skladu z določbo 3. odstavka 87. člena ZPP/99 je v postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo v skladu z navedenim zakonom, ker ni dopustilo zastopanja tožene stranke po pooblaščencu, ki nima opravljenega pravosodnega izpita, na naroku za vrnitev v prejšnje stanje. Zmotno je namreč stališče R. F. E., razvidno iz zapisnika z dne 14.10.2002 o naroku za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje, da delovno sodišče nima statusa okrožnega sodišča. Pritožba neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je bil pooblaščenec neupravičeno odstranjen iz sodne dvorane, ne da bi sodišče za to navedlo razloge, in da zato toženi stranki ves čas obravnave ni bilo omogočeno pravno zastopanje in enakopravno obravnavanje pred sodiščem, ker sodišče ni upoštevalo predloga za preložitev naroka. Iz podatkov v spisu, zlasti iz že navedenega zapisnika o naroku z dne 14.10.2002, jasno izhaja, da toženčevemu pooblaščencu zastopanje ni bilo dovoljeno zato, ker nima opravljenega pravosodnega izpita. Stranke ter pooblaščenec so bili seznanjeni z določbo 87. člena ZPP. G. E. pa je bil, kot prav tako izhaja iz navedenega zapisnika, odstranjen iz razpravne dvorane, v kateri je sicer - ker ni mogel biti pooblaščenec tožene stranke - lahko sodeloval le kot javnost, zaradi "neprestanega vskakovanja v besedo predsednici senata". Toženi stranka je bilo dne 20.9.2002 vročeno vabilo za narok za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 14.10.2002, zato je imela dovolj časa, da bi si do tega datuma priskrbela pooblaščenca, ki je kvalificiran za zastopanje strank pred okrožnimi sodišči. Iz navedenega razloga sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru ni kršilo določb ZPP, ker je narok opravilo. Toženo stranko je na naroku zastopal zakoniti zastopnik - direktor, zato tudi ni sprejemljiv očitek, da toženi stranki ni bila dana možnost enakopravnega in nepristranskega obravnavanja pred sodiščem.

Dejansko stanje je bilo pravilno in popolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa temelji na pravilni pravni presoji. Razlogi za zamudo pritožbenega roka zoper sodbo Delovnega sodišča v Celju opr. št. Pdp 498/2001 z dne 17.6.2002 niso upravičeni, kot je pravilno ocenilo prvostopenjsko sodišče. Četudi sin direktorja tožene stranke ni imel vseh pooblastil direktorja za zastopanje pred sodišči, je dejstvo, da se je direktor tožene stranke vrnil s službenega potovanja 3.7.2002, torej en dan pred iztekom pritožbenega roka zoper navedeno sodbo. Zaključek prvostopenjskega sodišča, da je imel direktor tožene stranke dovolj časa, da bi tudi po vrnitvi s službenega potovanja vložil pritožbo, je torej povsem logičen in pravilen. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 116. člena ZPP. Ker tožena stranka ni zamudila roka za pritožbo zoper sodbo iz upravičenega vzroka, je predlog za vrnitev v prejšnje stanje utemeljeno zavrnilo oz. ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje. Pravilna in skladna z določbami 343. člena ZPP pa je tudi odločitev o zavrženju pritožbe tožene stranke zoper sodbo kot prepozne.

Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena, 353. čl. v zvezi s 366. členom ZPP).

Tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, ker odgovor ni bistveno prispeval k rešitvi pritožbe v obravnavani zadevi (155. čl.ZPP).