Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 487/2017-11

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.487.2017.11 Upravni oddelek

komasacija nova razdelitev zemljišč razlika med vrednostjo vloženih in dodeljenih zemljišč kriterij zaokroženosti zemljišč tožbena novota pripombe na elaborat
Upravno sodišče
16. januar 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) je v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, zato sodišče presoja pravilnost ugotovljenega dejanjskega stanja le v zvezi s pripombami opziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo.

Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Upravni organ je z izpodbijano odločbo, izkazom št. 34, v 1. točki izreka odločil, da se zemljišča iz komasacijskega sklada, ki so navedena v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka na novo razdelijo med komasacijske udeležence in sicer: A.A., ki je vložil v komasacijski sklad zemljišča, navedena v tej točki izreka, v skupnem številu 28 parcel, v površini 59.253 m2, ter vrednosti 4.273.612 cenilnih enot oz. s 3,05 % odbitkom 4.143.267 cenilnih enot, se dodeli iz komasacijskega sklada 8 parcel v površini 59.252 m2, v vrednosti 4.201.383 cenilnih enot; razlika med vloženo in dodeljeno vrednostjo zemljišč znaša 58.116 cenilnih enot oz. 581,16 EUR, ki jo komasacijski udeleženec plača v komasacijski sklad. V 2. točki izreka je odločil, da morajo komasacijski udeleženci prevzeti njim dodeljena in pokazana zemljišča v posest najpozneje do 15. 10. 2015. V 3. točki izreka, da pritožba ne zadrži izvršitve. V 4. točki izreka, da če komasacijski udeleženci ne obdelujejo v začasno posest dodeljenih zemljišč, niso upravičeni do odškodnine zaradi izpada dohodka. V 5. točki izreka je naveden račun, na katerega se vplača ugotovljena razlika. V 6. točki izreka je določeno, da UE Črnomelj predlaga vpis novega stanja v zemljiško knjigo in kataster po pravnomočnosti. V 7. točki izreka je določen način vročitve. V 8. točki izreka, da stroškov v postopku ni bilo. V obrazložitvi je organ navedel, da je uvedbo komasacijskega postopka predlagala Občina Črnomelj. Dne 7. 6. 2012 je bila izdana odločba o uvedbi komasacijskega postopka, ki je postala pravnomočna dne 18. 7. 2012. V postopku so bili izdelani in razgrnjeni elaborat idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, elaborat obstoječega stanja zemljišč, elaborat vrednotenja zemljišč in elaborat nove razdelitve zemljišč. Na razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč je bilo podanih več pripomb, ki so se obravnavale dne 2. 3. 2015, 4. 3. 2015, 5. 3. 2015, 12. 3. 2015, 16. 4. 2015 in 17. 4. 2015. Tožnik je 4. 3. 2015 podal izjavo, da tujih zemljišč ne želi, želi pa, da vse parcele ostanejo v prvotnem stanju pred uvedbo parcelacije. Ne strinja se z razgrnjenim predlogom nove razdelitve, niti z novo rešitvijo komasacijske komisije, prikazano dne 4. 3. 2015. Sklep komasacijske komisije z dne 12. 3. 2015 je bil, da se v zvezi s pripombami tožnika sprejme novo rešitev razdelitve zemljišč v tablah 27 in 28 kot najbolj sprejemljivo, s takšno rešitvijo se tožniku dodeli parcela 134 nazaj. Rešitev pa se sprejme, kolikor bo sprejemljiva za večino udeležencev. Končni sklep komasacijske komisije z dne 16. 4. 2015 pa je bil, da se pripombam A.A. ne ugodi in se sprejme razgrnjena nova razdelitev zemljišč. Na obravnavi dne 17. 4. 2015 je tožnik podal izjavo, da želi zemljo združeno okoli hiše, potrebuje jo za gradnjo stanovanjske hiše in pašnike za živino, sicer naj vse parcele ostanejo v prvotnem stanju pred uvedbo komasacije. Ne strinja se z razgrnjenim predlogom nove razdelitve in opozarja, da že 15 let ekološko kmetuje in celo življenje dela na kmetiji. Vrednost cenilne enote v denarju je bila določena na skupnem sestanku komasacijske komisije dne 2. 3. 2015 in znaša 0,01 EUR. Zaradi povečanja površin poti, cest melioracijskih jarkov in vodotokov pa se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 3,05 %, za enak odstotek pa se je zato zmanjšala vrednost zemljišč, ki se posameznemu komasacijskemu udeležencu dodelijo iz komasacijskega sklada.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnika zavrnil. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik v zvezi z ugovori, ki se nanašajo na posamezne razgrnjene elaborate prekludiran pri uveljavljanju oz. jih je zavrnil kot neutemeljene in pavšalne.

3. Tožnik v tožbi navaja, da je z izpodbijano odločbo kršen prvi odstavek 16. člena Pravilnika o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (Pravilnik), ki določa, da je namen komasacije racionalizacija kmetijske proizvodnje. Njegova gospodarska usmerjenost je predvsem kmetijska ter ima že 15 let status ekološke kmetije, kar želi ohraniti tudi za naslednje rodove. Nova delitev ogroža ta status, kar potrjuje opis ekoloških površin kmetije A. v dopisu KGZ. Z izpodbijano odločbo so se zemljišča tožnika le navidezno zaokrožila, saj so bile parcele že prej zaokrožene. Na novem zemljišču parc. št. 5209, površine 28.464 m2, je imel tožnik že prej v lasti parcele v skupni površini 26.978 m2. Ta zemljišča je štel kot celoto in jih na ta način obdeloval. Po opravljeni delitvi je v tem sklopu pridobil nov del zemljišča, prej parc. 748/5 in 749/2, ki pa ni smiseln, saj gre za njivi, ki sta obrnjeni v nasprotno smer in ne omogoča ravnega oranja zemlje. Enako velja za manjši del polkrožne oblike, ki ga je pridobil na jugozahodnem delu novega zemljišča. Gre za nerodoviten, kamnit svet. Skladno z 2. alineo 16. člena Pravilnika pričakuje novo dodelitev zemljišč bližje bivališču. Po dodelitvi je izgubil zemljišči 757/1 in 757/2. Gre za vinograd in travnik, v najemu pa je imel zemljišča, ki so mejila na ta sklop, nova delitev pa mu to onemogoča. Dobil pa je pritikline na delu 5209, ki mu otežujejo gospodarsko uporabo. Del novega zemljišča parc. 5227 je bilo pred delitvijo last tožnika - parc. 501. Temu zemljišča se je dodalo parc. 502, tako da je novo zemljišče večje, odvzeto pa je bilo zemljišče parc. 577. Novo zemljišče je njiva kvadratne oblike, ki je neugodna za oranje. Četrta alinea 16. člena Pravilnika ni upoštevana tudi pri novi dodelitvi parcel 5219, 5232 ter 5234. Ne strinja se tudi z novim zemljiščem 5339. Zadovoljen ni z obliko te parcele in kulturo. Predlaga dodelitev parcele 5345, gre za manjše zemljišče neposredno ob njegovem bivališču. Nezadovoljen je z novo potjo parc. 5341, kajti z njo je njegova parcela 5352 otok, obdan s potmi. Predlaga dodelitev poti 5347, ker bi tako združil kosa 5346 in 5352. Predlaga, da se mu odvzame zemljišča, ki so bolj oddaljena od njegovega bivališča, predvsem anomalije pri parc. 5209, v korist pridobitve zemljišč parc. 5345 in 5349, ki so bližje njegovemu bivališču. Ne soglaša s stališčem drugostopnega organa, da je kriterij čimboljše zaokroženosti nadrejen kriterijem, določenim v 16. členu Pravilnika in da se uporablja glede na vsa vložena zemljišča v primerjavi z vsemi dodeljenimi zemljišči. Teh dejstev ne more neposredno preveriti ter si zato pridržuje pravico do navajanja nove trditvene podlage, ko bo pridobil odločbe vseh preostalih komasacijskih udeležencev. Ne soglaša tudi z navedbo o prekluzijah iz 63. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Poleg tega je na razgrnjene elaborate podal pripombe, zapisnika z dne 12. 3. 2015 in 17. 4. 2015, pa niso bile upoštevane. Ne soglaša z oceno organa druge stopnje glede dopisa KGZ. Predlaga postavitev izvedenca kmetijske stroke, da oceni, ali nova razdelitev zemljišč vpliva na ekološki način kmetovanja. Uveljavlja tudi kršitve določb postopka v zvezi z določbo 21. člena Pravilnika. V zvezi z izpodbijano odločbo uveljavlja kršitev določb ZKZ, ker je dobil po novi delitvi manj zaokrožena zemljišča, vrednotenju zemljišč, konkretno vloženima parcelama 134 in 434. Dobil je tudi zemljišča slabše kvalitete, kot so bila vložena. V obravnavani zadevi ni bil spoštovan 70. člen ZKZ ter kršena postopkovna pravila in druge kršitve materialnega zakona v zvezi s prevzemom posesti. Organ tudi ni spoštoval 14. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Drugostopni organ je odločal o pritožbi tožnika 1 leto in 3 mesece. Počasno odločanje prizadane tako tožnika kot novega lastnika. Opozarja na svojo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Tožnik je imel v postopku stroške in od sodišča pričakuje, da bo o njih odločilo. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe, spremembo odločbe organa druge stopnje v 2. točki tako, da sodišče ugodi v stroškovnem delu tožnikovemu zahtevku za povrnitev stroškov ter zahteva povrnitev stroškov sodnega postopka.

4. Tožena stranka je na tožbo odgovorila in predlaga zavrnitev.

5. Tožba ni utemeljena.

6. Tožnik izpodbija odločbo o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Izpodbijani odločbi očita nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, napačno uporabo materialnega prava in kršitve določb postopka.

7. Komasacija je agrarna operacija, s katero se urejajo kmetijska zemljišča oz. kmetijski prostor zaradi izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave (39. člen ZKZ). Agrarne operacije se lahko izvedejo tudi proti volji lastnika kmetijskih zemljišč, vendar samo ob pogojih in po postopku, ki jih določa ta zakon (tretji odstavek 40. člena ZKZ). Primarni namen komasacije kot agrarne operacije je, da se zemljišča na določenem območju zaokrožijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da dobi vsak čimbolj zaokrožena zemljišča (55. člen ZKZ), enako določa 64. člen ZKZ, pri čemer je zakonski namen v upoštevanju vseh v komasacijo vloženih zemljišč glede na dodeljena. Komasacijski postopek vodi upravna enota (59. člen ZKZ). V postopku se izdelajo in razgrnejo elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju, elaborat vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju, idejna zasnova ureditve komasacijskega območja in elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju (63. člen ZKZ). Komasacijski udeleženci lahko podajajo na elaborate pripombe in predloge na sami razgrnitvi, najpozneje pa v 8 dneh po izteku roka razgrnitve (četrti odstavek 63. člena ZKZ). V postopku komasacije je torej zagotovljena kontradiktornost, upravna organa sta bila dolžna upoštevati pripombe in predloge komasacijskih udeležencev oziroma se do njih opredeliti. Sodišče zato v obravnavanem upravnem sporu presoja pravilnost opredelitve organa do pripomb oziroma predlogov, ki jih je tožnik podal v komasacijskem postopku, v skladu z določbo tretjega odstavka 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pa novih dejstev, ki jih tožnik navaja v tožbi, ne upošteva. Glede na navedeno je za obravnavano zadevo ugotoviti, glede na zapisnike o opravljenih procesnih dejanjih komasacijske komisije (2. 3. 2015, 4. 3. 2015, 12. 3. 2015 in 16. 4. 2015) in upravnega organa na ustni obravnavni dne 17. 4. 2015, da je tožnik v splošnem izražal nezadovoljstvo s komasacijo, želel je da ostanejo vse parcele v prvotnem stanju, konkreten je bil zgolj s predlogom, da se mu dodeli parcela 134 ter da želi dodelitev zemljišč združeno okoli hiše. 8. Glede na navedene zakonske določbe ZKZ se sodišče zato ne strinja s tožnikom, da pri uveljavljanju novih dejstev ni prekludiran. Ker je razgrnitev elaboratov (tudi elaborata o novi razdelitvi zemljišč) v komasacijskem postopku namenjena podajanju pripomb in predlogov komasacijskih udeležencev, bo sodišče zato presojalo pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja le v zvezi s pripombami oziroma predlogi, ki jih je tožnik podal na zapisnike komasacijske komisije in na ustni obravnavi in pravilnost uporabe materialnega prava v zvezi z njihovo zavrnitvijo. Ostale ugovore, ki jih je tožnik navedel v pritožbi in jih ponavlja v tožbi, pa le, kolikor kažejo na vprašanje pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče bo torej presojalo, ali je bil v obravnavani zadevi pri tožniku dodeljenih zemljiščih upoštevan kriterij čimbolj zaokroženih zemljišč (55. in 64. člen ZKZ) ter kriteriji, določeni v 16. členu Pravilnika, za katere soglaša z drugostopenjskim organom, da gre za pomožne kriterije. Ob navedenem pa je pojasniti, da tožnik napačno razume, da se zakonski kriterij čimboljše zaokroženosti uporablja glede na vsa vložena zemljišča v primerjavi z vsemi dobljenimi zemljišči, za vse komasacijske udeležence. Iz izpodbijane odločbe in drugostopenjske odločbe ne izhaja, da je bil zakonski kriterij čimboljše zaokroženosti zemljišč ˝uporabljen˝ na ta način, pač pa za vsakega komasacijskega udeleženca posebej, kar je pravilno. Pravilnost uporabe tega kriterija bo tudi sodišče presodilo le v odnosu do tožnika.

9. Uvodoma se sodišče opredeljuje do ugovora, da nova delitev ogroža status ekološke kmetije. V dokaz tožnik prilaga dopis KGZ. Sodišče soglaša z organom, da je tožnik pri navajanju dejstva, ki se nanaša na vprašanje upoštevanja nove dodelitve zemljišč, glede na njegovo usmeritev kmetovanja (uporaba 1. alinee 16. člena Pravilnika) prekludiran. Da ima ekološko kmetijo je tožnik navedel na ustni obravnavi 14. 4. 2015), pri tem navajanju pa je bil pavšalen, saj ga ni vezal na kvaliteto oziroma na način obdelovanja dodeljenih zemljišč, ki bi mu preprečevala v prihodnosti ekološko kmetovanje. Enako je pavšalen priložen dokaz, saj iz njega ne izhaja strokovna ocena novo dobljenih površin (v smislu možnosti ekološke pridelave). Predlogu za postavitev izvedenca kmetijske stroke, ki naj pregleda in oceni, ali lahko nova razdelitev zemljišč vpliva na ekološki način kmetovanje tožnika, in ali so zemljišča, ki jih je iz komasacije pridobil tožnik manj primerna za kmetovanje kot zemljišča, ki jih je imel pred izvedenim komasacijskem postopku, iz razloga, ker sporno dejstvo ni del dejanske podlage odločitve in se zato tudi v tej zvezi ne postavlja vprašanje pravilne uporabe kriterija iz prve alinee 16. člena Pravilnika, sodišče ne sledi.

10. Tožnik ugovarja, da gre pri izpodbijani odločbi, ko je iz 28-tih parcel nastalo 8 novih parcel, za navidezno zaokrožitev, saj so bile parcele tožnika že prej zaokrožene, njihova zemljišča so med seboj mejila in tvorila sklope zemljišč. Tožnik primeroma navaja novo parcelo 5209 in primerja posamezne vložene parcele glede na dodeljeno. Takšna uporaba kriterija ˝čimbolj zaokrožena zemljišča˝ pa ni mogoča, ker tožnik primerjavo oziroma uporabo kriterija izvede zgolj na enem obdelovalnem kosu. Tožnik je namreč vlagal 14 obdelovalnih kosov, iz komasacije pa mu je bilo dodeljenih 6 obdelovalnih kosov. Navedeno dejstvo, da ima dodeljenih občutno manj obdelovanih kosov, pa izkazuje učinek čimboljše zaokroženosti prejetih zemljišč glede na vložena. V zvezi s sklicevanjem na parcelo 5209 in na parcele, ki jih je na novem zemljišču že prej imel v lasti, pa je ugotoviti, da te parcele niso predstavljale celote. Ugovora zoper pridobitev novega dela zemljišč na severozahodu in jugozahodu parcele 5209 sodišče ne more upoštevati. Gre za ugovor pravilne uporabe 6. alinee 16. člena Pravilnika, ki bi ga moral tožnik uveljaviti že ob razgrnitvi elaborata nove razdelitve zemljišč. Ugotavlja pa tudi, da je pri ugovoru, ki se nanaša na neprimerno obdelavo novih delov, tožnik pavšalen.

11. V zvezi z ugovorom, da v skladu z 2. alineo 16. člena Pravilnika pričakuje novo dodelitev tako, da se nova zemljišča upoštevajo v zemljišču bližje prebivališču, pa sodišče ugotavlja, da je v postopku pred izdajo odločbe izrazil zahtevo, da želi zemljo združeno okoli hiše. Po 2. alinei 16. člena Pravilnika se pri novi razdelitvi zemljišč na komasacijskem območju upošteva kriterij, da se komasacijskemu udeležencu dodelijo zemljišča, kadar je to mogoče tako, da niso od njegovega prebivališča v povprečju 30 % bolj oddaljena, kot so v povprečju oddaljena njegova zemljišča vložena v komasacijski sklad. Gre za pomožni kriterij, za njegovo nepravilno uporabo, torej da so nova zaokrožena zemljišča v povprečju 30 % bolj oddaljena, kot so bila oddaljena njegova vložena zemljišča, pa tožnik niti na trditveni ravni ne navaja ustreznih dejstev. Torej, ker v okviru vseh dodeljenih zemljišč tožnik ne more izkazati neupoštevanja kriterija iz 2. alinee 16. člena Pravilnika, se na sporno oddaljenost ne more uspešno sklicevati.

12. Tožnik je izgubil parc. št. 757/1 in 757/2, ker sta bili vloženi v komasacijski sklad, pridobil pa je druga zemljišča, ki pred tem niso bila njegova. Navedeno dejstvo samo po sebi ne kaže na kršitev materialnega prava. Ugovarja obliki parcele 5227, neupoštevanju določbe 6. alinee 16. člena Pravilnika, ker naj bi bila kvadratne oblike. Ugovora v komasacijskem postopku ni uveljavljal, je pa v zvezi z nemožnostjo predvidene obdelave – oranjem tudi v celoti pavšalen. V zvezi z novimi parcelami 5219 (prej 601/2), 5232 (prej 618) in 5234 (prej 615) tožnik navaja, da so parcele 501, 577 in 604 (prej last tožnika) tvorile celoto (kljub poti, jarku), novo stanje pa zemljišča bolj drobi. Predlaga drugačno združevanje, ki pa ga v postopku na prvi stopnji ni predlagal. Njegov predlog ne kaže na nepravilno uporabo kriterija zaokrožitve, ki se ga uporabi glede na vsa na novo dodeljena zemljišča. Enako velja za parc. 5339, kateri obsegu in obliki ugovarja.

13. Že v postopku na prvi stopnji je tožnik ugovarjal izgubi parcele 134, pri čemer pa ni bil konkreten, zakaj je ne želi izgubiti. V tožbi navaja, da je bila parcela njegova najbolj rodovitna njiva. V zameno je pridobil zemljišči parc. št. 136 in 138 ter severni del zemljišč parc. št. 132 in 431, ki so travniki in celo nerodoviten poplavni svet ob potoku. Iz zapisnika komasacijske komisije z dne 2. 3. 2015 je razvidno, da je ta sklenila, da se vrne parcela 134 nazaj tožniku, vendar le v primeru, da se s to rešitvijo strinjajo vsi komasacijski udeleženci, kar pa se v nadaljevanju postopka ni zgodilo. Da kljub izgubi parcele 134 ne bi bil uresničen namen komasacije, tožnik ne izkazuje. Ni pa tudi res, da je parceli 136 in 138 dobil v zameno parcelo 134, saj se vrednost v sklad vloženih in dobljenih parcel ocenjuje celostno.

14. Tožnik je v postopku komasacije predlagal, da želi imeti zemljo združeno okoli hiše, kar se je upoštevalo, saj šest kosov zemljišč ni oddaljenih bolj kot štirinajst vloženih obdelovalnih kosov, torej se mu je ob prebivališču dodelila večja površina zemljišč, kot jo je imel pred komasacijo. Predlaga, da se mu dodeli nova parcela 5345, ki je neposredno ob njegovem prebivališču in je zaokrožena in povezana z zemljiščem na katerem se nahaja njegovo prebivališče. Gre za predlog drugačne razdelitve zemljišča, ki ga konkretno opredeljenega v komasacijskem postopku ni izrazil. Bil pa je predlog, da želi imeti zemljo združeno okoli hiše, upoštevan. Za večji delež zemljišč ob prebivališču bi tožnik moral izkazati nepravilno uporabo določb ZKZ oziroma konkretno 2. alinee 16. člena Pravilnika. Tudi nadaljnja predloga, da se k parceli 5352 priključi parcela 5347 (pot) ter odvzem bolj oddaljenih zemljišč v korist bližnjih, ob ugotovitvi, da kriterij zaokroženosti in pomožni kriteriji nista bila napačno uporabljena, nista utemeljena.

15. Prav tako sodišče meni, da obrazložitev odločbe, kot sta jo podala upravna organa, ustreza standardu predpisane obrazložitve, tudi specialni določbi 21. člena Pravilnika. Tožnik očita, da v odločbi ni podatkov o zemljiščih, ki jih je komasacijski udeleženec vložil v komasacijski sklad, ni številk zemljiškoknjižnih vložkov, katastrske kulture in katastrskega razreda. Sodišče soglaša z organom, da manjkajoči podatek o številu zemljiškokatastrskega vložka ne vpliva na zakonitost odločbe. Odločba bo tudi kljub navedenemu manjku izvršljiva, izrek pa ni pomanjkljiv v meri, da bi bila odločba nezakonita. Podatki glede katastrske kulture in katastrskega razreda vloženih zemljišč so navedeni s podatkom "raba zemljišč", pri dodeljenih zemljiščih pa je navedba v skladu s 4. členom Zakona o spremembah zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka. Tožnik obrazložitvi izpodbijane odločbe očita tudi, da so odločitve o pripombah na razgrnjene elaborate vsebinsko zelo skope. Že v prejšnjih odstavkih je sodišče navedlo, da je tožnik na elaborat nove razgrnitve podal zelo splošne pripombe oziroma predloge. Konkreten je bil le v zvezi s parcelo 134. Pomanjkljiva obrazložitev v zvezi s predlogom, da to parcelo tožnik obdrži, pa je dopolnil drugostopni organ. Enako je obrazložil pripombo, da želi obdržati staro stanje, saj je obrazložil, da je bil upoštevan predlog, da se mu ob njegovem prebivališču dodeli večja površina zemljišč, kot jo je imel pred komasacijo. Kolikor v celoti tožnikovim predlogom (oziroma pripombam) ni bilo ugodeno, tožnik izpodbijani odločbi ne more očitati neobrazloženosti (sanirana z drugostopenjsko odločbo). Sklicevanje na pripombe, dane 4. 5. 2015 in 18. 6. 2015, na zapisniku o seznanitvi z dodeljenimi zemljišči v naravi, pa ni utemeljeno, ker so bile prepozne. Pomanjkljivost v zvezi z navajanjem vrednosti v cenilnih enotah, da cenilne enote niso bile navedene za posamezni del posamezne parcele v določenem vrednostnem razredu, pa je kot nebistveno kršitev pravilno opredelil že drugostopenjski organ.

16. Iz obrazložitve zavrnitve posameznih konkretnih ugovorov zoper odvzete in dodeljene parcele izhaja, da sodišče zavrača ugovor o kršitvi določbe, ki naj se v komasaciji uresniči, da upravičenec dobi čimbolj zaokrožena zemljišča. Tožnik je dobil zemljišča v manj kosih, kot jih je imel pred izvedeno komasacijo, upoštevana pa je tudi njegova želja, da je čimveč zemljišč v bližini njegovega bivališča. 17. Tožnik ugovarja vrednotenju zemljišč in uveljavlja kršitev 65. člena ZKZ, ki določa, da morajo komasacijski udeleženci iz komasacijskega sklada dobiti zemljišča približno enake skupne vrednosti, ker iz odločbe ne izhaja, na kakšen način se je izračunala vrednost vsakega posameznega zemljišča, ki ga je komasacijski udeleženec prispeval v komasacijski sklad. Primeroma navaja parcelo 134 ovrednoteno kot zemljišče kvalitete B, deloma celo kot C, gre pa za zelo rodovitno njivo, ter parcelo 434, ki je tudi deloma vrednotena s kategorijo C, gre pa tudi za najkakovostnejšo njivo. Obe bi morali biti ovrednoteni kot zemljišče kategorije A. Pri presoji navedenega ugovora sodišče soglaša z organom, da tožnik tega ugovora ob razgrnitvi elaborata vrednotenja zemljišč (in ostalih) ni uveljavljal, je pa s svojim ugovorom tudi povsem pavšalen, saj kvaliteto kategorije A le zatrjuje. Dokazna predloga, ogled in izvedenec kmetijske stroke, sta zaradi prekluzij v komasacijskih postopkih postavljena prepozno. Iz izpodbijane odločbe pa tudi ne izhaja, da je dobil zemljišča slabše kvalitete in ovrednotena z manj cenilnimi enotami kot vložena, kot mu je ustrezno obrazložil drugostopni organ in se sodišče na njegovo obrazložitev v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1).

18. Ugovarjan odbitek 3,05 % velja za vse komasacijske udeležence, iz elaborata nove razdelitve zemljišč pa izhaja, da je z novo razdelitvijo tožnik pridobil dostope do vseh dodeljenih zemljišč (za razliko od prejšnjega stanja).

19. Tožnik se kot razlog za nezakonitost odločbe sklicuje tudi na kršitev 70. člena ZKZ. V določbi so navedeni inštrukcijski roki in na neupoštevanje navedenih rokov tožnik kršitve nezakonitosti odločbe ne more uveljaviti.

20. Z 2. točko izreka izpodbijane odločbe je bilo komasacijskim udeležencem naloženo, do kdaj morajo prevzeti posest dodeljenih zemljišč. Tožnik ugovarja, da gre za določbo, ki je nesmiselna in časovno popolnoma neusklajena, ker je bila odločba tožniku vročena 2. 11. 2015 (rok določen 5. 10. 2015). V zvezi z nejasnostjo določenega roka za prevzem posesti in datumom vročitve odločbe je tožniku učinke začasne in upravne posesti z razlago 70. člena ZKZ pravilno pojasnil drugostopni organ in se sodišče na njegove razloge v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na dejstvo, da je tožnik moral prevzeti posest na dodeljenih zemljiščih v letu 2015, zaradi počasnega reševanja pritožbe (drugostopenjski organ ni odločil v roku iz prvega odstavka 72. člena ZKZ) tožniku ni mogla nastati škoda, vsaj ne pravno priznana (tožnik trdi, da zemljišča ostajajo neobdelovana), saj je bil v 4. točki izpodbijane odločbe opozorjen, da če ne bo obdeloval v začasno posest dodeljenih zemljišč, da ni upravičen do odškodnine zaradi izpada dohodka (peti odstavek 70. člena ZKZ).

21. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Glavne obravnave sodišče ni izvedlo, ker so predlagani dokazi ali del dejanskega stanja izpodbijane odločbe, ki ga je sodišče presodilo v okviru presoje zakonitosti izpodbijane odločbe ali pa predlagani dokazi niso pravočasni (in tudi ne substancirani), kot je sodišče obrazložilo ob obravnavi posameznih ugovorov h katerim jih je tožnik predlagal. 22. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia