Jedro

Če bi skupščina delničarjev želela sama odpoklicati in imenovati člana nadzornega sveta, bi potrebovala soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave. Če pa bi večinski delničar vložil predlog, kot ga je v tej zadevi, in za sodno imenovanje ne bi bilo potrebno isto soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, bi to pomenilo obid kogentne zakonske določbe.

Če sodišče v postopku prisilne poravnave ne bi menilo enako, se ne bi vsebinsko ukvarjalo s predlogom predlagatelja in izdalo sklepa o soglasju k imenovanju člana nadzornega sveta.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženec, predlagatelj in nasprotni udeleženec krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom imenovalo manjkajočega člana nadzornega sveta družbe B. B. za čas od 30. 10. do 26. 11. 2020 (I. točka izreka). Zavrnilo je predlog, da se za manjkajočega člana nadzornega sveta družbe imenuje predsednico M. L. za čas do izvolitve na skupščini delničarjev družbe (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je predlagatelj 18. 1. 2021 vložil predlog za izdajo soglasja sodišča k imenovanju članov nadzornega sveta in sodišče je s sklepom St 2024/2020 z dne 24. 2. 2021 izdalo soglasje k imenovanju B. B., zavrnilo pa je soglasje k imenovanju M. L. Sklep je pravnomočen. Predlagatelj ima izkazan interes, da sta bila vsaj dva člana nadzornega sveta veljavno imenovana, kar vpliva na sprejemanje odločitev nadzornega sveta.

**O pritožbi udeleženca:**

2. Zoper I. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da je Višje sodišče v Ljubljani v sklepu Cst 96/2021 (prav: 95/2021) z dne 10. 3. 2021 navedlo, da sklepi o imenovanju članov nadzornega sveta lahko začnejo učinkovati šele z izdajo sodnega soglasja v postopku prisilne poravnave in z učinki za naprej (ex tunc). Soglasje k imenovanju je bilo podano šele s sklepom sodišča z dne 24. 2. 2021, kar pomeni, da B. B. pred tem ni mogel pridobiti mandata. Korporacijski sklepi zaradi varstva pravnega prometa ne morejo konvalidirati za nazaj. Predlagatelj ni izkazal, da bi imel pravni interes za retroaktivno imenovanje člana nadzornega sveta za čas od 30. 10. do 26. 11. 2020. Pravni interes bi imel, če bi dokazal obstoj sklepa, ki bi ga nadzorni svet sprejel v tem času in katerega veljavnost bi bila odvisna od veljavnosti mandata imenovanega člana nadzornega sveta. Tega ni storil. Tudi če bi takšni sklepi obstajali, z retroaktivno konvalidacijo mandata ne bi mogli začeti veljati. Nadzorni svet družbe bi moral v postopku prisilne poravnave na podlagi 151.a člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) pridobiti posebno soglasje sodišča tudi za sklepe, sprejete v času od 30. 10. do 26. 11. 2020, kar ni bilo storjeno.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je stečajno sodišče dalo soglasje k imenovanju B. B. 24. 2. 2021 in je s tem učinkom za nazaj validiral sklep z dne 30. 10. 2020 oziroma začel učinkovati. Soglasje se pridobiva naknadno, do takrat je sklep viseč, ni pa ga možno razveljaviti zaradi neobstoja soglasja. Predlagatelj je nesporen večinski 96,8 % delničar nasprotnega udeleženca in ne rabi izkazovati pravnega interesa, ker se ta predpostavlja. Teorija navaja, da predlog zainteresiranih oseb pomeni širši krog upravičencev, ki so v nujnih primerih upravičeni podati predlog v smislu 256. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1) in jih ne omejuje samo na krog delničarjev oziroma družbenikov. Tako B. B. kot M. L. sta sprejemala kot člana organa nadzora sklepe na sejah nadzornega sveta. Na seji nadzornega sveta nasprotnega udeleženca 30. 10. 2020 se je odločalo o odpoklicu direktorja in imenovanju novega direktorja.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V dejanskih okoliščinah te zadeve, kot bodo obravnavane v nadaljevanju, udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je izpodbijani sklep v nasprotju s stališčem Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu Cst 95/2021, (-) da je bila prekršena pravica udeleženca do obrazloženega odgovora na izjavo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. členu Ustave RS, (-) da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Stališče VSL Cst 95/2021 je bilo sprejeto v drugačnih dejanskih okoliščinah. Tam je bilo odločeno o predlogu za izdajo soglasja k imenovanju direktorja in za odpoklic direktorja. Sodišče je 4. 3. 2021 izdalo sklep, s katerim je ugodilo zahtevi upnika za prenos pooblastila za vodenje poslov dolžnika na upnika, in so pravni učinki prenosa pooblastila za vodenje poslov nastali že z izdajo sklepa o prenosu pooblastila. Z izdajo navedenega sklepa je upravičenje odpoklicati in razrešiti člane ter imenovati nove člane poslovodstva ali organa nadzora dolžnika prešlo na upnika, ki za odločitev ni potreboval soglasja sodišča iz 1. točke prvega odstavka 151.a člena ZFPPIPP. Odpadla je pravna podlaga za izdajo soglasja ob upoštevanju namena 221.i člena ZFPPIPP, pritožnik zato ni mogel več pridobiti predlaganega soglasja in ni imel pravnega interesa za pritožbo zoper sklep. Sodišče druge stopnje je pritožbo zavrglo (priloga C 10 spisa). Sodišče prve stopnje se je do trditev o nedopustnem retroaktivnem imenovanju opredelilo. Odločalo je na podlagi predloga predlagatelja z dne 26. 10. 2020, saj je bil prvotni sklep z dne 30. 10. 2020 razveljavljen s sklepom višjega sodišča in z razlago, da veljavnost sklepov nadzornega sveta za ta postopek ni relevantna (11. točka obrazložitve sklepa).

6. Tudi glede neobstoja pravnega interesa udeleženec neutemeljeno navaja: (-) da se sodišče v sklepu ni konkretizirano opredelilo do njegovih trditev, (-) da se je opredelitvi izognilo s pavšalno navedbo, (-) da je bila prekršena njegova pravica do pridobitve obrazloženega odgovora na izjavo po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in 22. členu Ustave RS, (-) da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je glede pravnega interesa predlagatelja ugotovilo, da je 97 % delničar nasprotnega udeleženca; da ima izkazan interes, da se Borut Bratina vpiše v sodni register kot član nadzornega sveta za čas od 30. 10. do 26. 11. 2020, ko je bil imenovan na skupščini; in da ima interes, da sta bila vsaj dva člana nadzornega sveta veljavno imenovana, kar vpliva na sprejemanje odločitev nadzornega sveta (7. točka obrazložitve sklepa).

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v postopku prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem s sklepom St 2024/2020 z dne 24. 2. 2021 izdalo soglasje k imenovanju B. B., zavrnilo pa je soglasje k imenovanju M. L. in da je sklep pravnomočen (5. in 10. točka obrazložitve sklepa). Teh odločilnih ugotovitev udeleženec ne izpodbija.

8. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bil prvotni sklep sodišča prve stopnje o imenovanju predlaganih članov nadzornega sveta razveljavljen s sklepom sodišča druge stopnje z dne 19. 8. 2021 (4. in 11. točka obrazložitve sklepa). Tudi te ugotovitve udeleženec ne izpodbija. Predlagatelj je pridobil soglasje sodišča v postopku prisilne poravnave s sklepom z dne 24. 2. 2021, kar je bilo pred sklepom o prenosu pooblastila za vodenje poslov na upnika – udeleženca z dne 4. 3. 2021. Torej je predlagatelj s tem dnem izpolnil specialni pogoj po prvem odstavku 151.a člena ZFPPIPP. Imenovanje z izpodbijanim sklepom je bilo le še stvar presoje pogojev po 256. členu ZGD-1. Z njim se je saniralo pravno viseče stanje v nasprotnem udeležencu od 30. 10. do skupščine 26. 11. 2020. Zato v tem primeru ne gre za nedopustno retroaktivno imenovanje in nedopustno konvalidacijo za nazaj. Tudi ne drži, da je imela vložena pritožba udeleženca zoper predhodni sklep o imenovanju članov nadzornega sveta z dne 30. 10. 2020 suspenzivni učinek, saj je sodišče prve stopnje v omenjenem sklepu v zadnjem stavku obrazložitve in pravnega pouka zapisalo, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (list. št. 27 spisa). Stališče v stroki, da mora dolžnik pridobiti soglasje sodišča preden opravi posel in na katerega opozarja udeleženec v pritožbi1, velja za posle iz tretjega odstavka 151. člena ZFPPIPP: 1. če proda tisto premoženje, ki ga ne potrebuje pri svojem poslovanju, če je prodaja tega premoženja v načrtu finančnega prestrukturiranja določena kot ukrep finančnega prestrukturiranja, 2. če najema posojila ali kredite, vendar največ v skupnem znesku likvidnih sredstev, potrebnih za financiranje poslovanja iz prvega odstavka tega člena in kritje stroškov postopka prisilne poravnave.

9. Prav tako ne držijo navedbe: (-) da bi imel predlagatelj pravni interes za retroaktivno imenovanje samo, če bi dokazal obstoj sklepa, ki bi ga nadzorni svet sprejel v tem času in katerega veljavnost bi bila odvisna od veljavnosti mandata članov nadzornega sveta, (-) da tega ni storil, (-) da tudi če bi obstajali sklepi, ne bi mogli začeti veljati, ker bi morala družba pridobiti posebno soglasje za sklepe, kar ni bilo storjeno. Predlagatelj ne rabi izkazati konkretnega sklepa nadzornega sveta, da bi utemeljil pravni interes. Je skoraj 97 % delničar nasprotnega udeleženca in vsak, ki ima interes, lahko v skladu z 256. členom ZGD-1 predlaga imenovanje članov nadzornega sveta preko sodišča. Da ga ima v tem primeru, je sodišče druge stopnje pojasnilo v sklepu II Cpg 42/2021 z dne 5. 5. 2021 (list. št. 102 spisa). Prav tako ne gre samo za konkretne sklepe nadzornega sveta. Tudi imenovani član nadzornega sveta lahko ima določene pravice iz podeljenega mandata, recimo do plačila za svoje delo. Zato pravnega interesa predlagatelja ni mogoče ozko obravnavati zgolj skozi pravni interes družbe, pač tudi tudi skozi interes imenovanega člana. Da sodni postopki terjajo določen čas, da to lahko vnaša negotovost v operativnost družbe, na kar se sklicuje udeleženec, ne more biti razlog za odklonitev sodnega varstva predlagatelju. Sodišče prve stopnje je pravilno izdalo sklep o imenovanju člana nadzornega sveta.

**O pritožbi predlagatelja:**

10. Zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo predlagatelj po pooblaščeni odvetniški pisarni iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. ter 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1. V pritožbi navaja, da je stališče napačno in se ponovno sklicuje na svoje dosedanje navedbe, da za sodno imenovanje članov nadzornega sveta ni potrebno soglasje stečajnega sodišča. Iz sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 287/2020 izhaja, da je predlagatelja pooblastilo za sklic skupščine kljub omejitvam sklica iz 151.a člena ZFPPIPP kot posledici uvedbe postopka upniške prisilne poravnave. V postopku St 2024/2020 ni bila opravljena presoja insolventnosti, zato se 151.a člen ZFPPIPP ne uporablja za upniško prisilno poravnavo, ampak za klasično, katere predmet je preizkus dejanske insolventnosti, ki se tudi izkaže. Da v postopku upniške prisilne poravnave ni dokazana in potrjena insolventnost, narekuje, da se določbe za klasično prisilno poravnavo ne morejo uporabiti neposredno oziroma jih treba ne samo razlagati smiselno, ampak restriktivno.

11. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da bil sklep VSL I Cpg 287/2020 izdan v postopku sodne pooblastitve delničarjev za sklic skupščine. S podelitvijo pooblastila za sklic skupščine se z vidika družbe ne sprejme noben sklep oziroma odločitev, ki bi neposredno posegala v omejitev 151.a člena ZFPPIPP. Sodišče je pravilno uporabilo 151.a člen ZFPPIPP in odločilo, da je pri uvedbi insolventnega postopka dopustno imenovanje člana nadzornega sveta skladno z 256. členom ZGD-1, vendar ob specialnem pogoju iz prvega in drugega odstavka 151.a člena ZFPPIPP predložitvi soglasja stečajnega sodišča k imenovanju članov nadzornega sveta.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Predlagatelj neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) da je bila kršena pravica do upoštevanja izjave, (-) da se sodišče ni opredelilo do njegovih navedb, da se 151.a člen ZFPPIPP nanaša zgolj na posamezne sklepe, (-) da soglasje ni potrebno v nepravdnem postopku, (-) da širjenje dometa pomeni nedovoljeno širjenje razlage, (-) da je namen sodnega imenovanja imenovati manjkajoče člane, ne zamenjati obstoječih, (-) da je kršilo predlagateljevo pravico do obrazložene sodne odločbe skladno z 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je trditve obrazloženo zavrnilo s povzemanjem stališča višjega sodišča v tej zadevi II Cpg 81/2021 z navodilom, da pozove predlagatelja k predložitvi soglasja sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, da pri uvedbi insolvenčnega postopka sodno imenovanje člana nadzornega sveta ni ovira, saj strukture organov še naprej ostanejo enake, da je sodno imenovanje članov nadzornega sveta dopustno ob specialnem pogoju iz prvega in drugega odstavka 151.a člena ZPPIPP (soglasju stečajnega sodišča k imenovanju članov nadzornega sveta (4. in 8. točka obrazložitve sklepa)).

14. Predlagatelj se neutemeljeno sklicuje na sodbo VSL I Cpg 287/2020, ker ni bila sprejeta v primerljivih dejanskih okoliščinah. Tam je šlo za podelitev pooblastila za sklic skupščine, ko je uprava preklicala že sklicano skupščino in za upniško prisilno poravnavo po 221.j členu ZFPPIPP. V obravnavani zadevi se insolventnost nasprotnega udeleženca ni ugotavljala, ker takratno poslovodstvo v izjavi z dne 16. 10. 2020 ni nasprotovalo predlogu za uvedbo prisilne poravnave (priloga A 13).

15. Predlagatelj neutemeljeno očita sodišču prve stopnje zmotno uporabo materialnega prava in se sklicuje na svoje dosedanje navedbe. V skladu s prvim in drugim odstavkom 151.a člena ZFPPIPP je skupščina insolventnega dolžnika ne glede na splošna pravila o pristojnosti organov insolventnega dolžnika pristojna sprejeti samo: 1. sklep o odpoklicu ali razrešitvi člana in imenovanju novega člana organa nadzora insolventnega dolžnika, če za tako odločitev dobi soglasje sodišča. Torej, če bi skupščina delničarjev želela sama odpoklicati in imenovati člana nadzornega sveta, bi potrebovala soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave. Če pa bi večinski delničar vložil predlog, kot ga je v tej zadevi, in za sodno imenovanje ne bi bilo potrebno isto soglasje sodišča, ki odloča v postopku prisilne poravnave, bi to pomenilo obid kogentne zakonske določbe. Zato je sodišče druge stopnje v prejšnjem postopku podalo stališče, ki mu je sledilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Če sodišče v postopku prisilne poravnave ne bi menilo enako, se ne bi vsebinsko ukvarjalo s predlogom predlagatelja in izdalo sklepa o soglasju k imenovanju člana nadzornega sveta.

**Končna odločitev in o stroških tega pritožbenega postopka:**

16. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 zavrnilo pritožbi kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

17. Udeleženec, predlagatelj in nasprotni udeleženec krijejo vsak svoje stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 40. člena ZNP-1).

1 N. Plavšak, Komentar ZFPPIPP, Tax-Fin-Lex Ljubljana, 2017, str. 395.