Jedro

Upoštevati je potrebno, da gre v obravnavanem primeru za javni razpis, v zvezi z dodelitvijo določenih denarnih sredstev. Pričakovana denarna sredstva sama po sebi ne morejo predstavljati kategorije težko popravljive škode, če pa gre za kandidiranje na javnem razpisu, je pridobitev sredstev na takšnem razpisu odvisna od tega, ali bo ponudnik izbran, ali pa ne bo izbran. Zato gre za negotovo dejstvo, ki prav zato ne more biti okoliščina, s katero bi se izkazovala težko popravljiva škoda, ne glede na določbe Zakona o izvrševanju proračuna in Pravilnika, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je tožeča stranka predlagala, naj se do pravnomočne odločitve v upravnem sporu začasno uredi stanje glede na sporno pravno razmerje tako, da se toženi stranki naloži, da takoj ustavi postopke v zvezi z izvajanjem javnega razpisa za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti, v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, šeste razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prve prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb ter se ji prepove nadaljnje izdajanje sklepov in sklepanje pogodb o sofinanciranju operacij. Tožeča stranka v upravnem sporu izpodbija sklep tožene stranke št. 4301-21/2012-DE/451 z dne 5. 3. 2013, s katero je bila zavržena njena vloga na navedeni javni razpis.

2. V razlogih izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje navaja, da tožeča stranka ni izkazala težko popravljive škode. Navaja predpisa, ki se nanašata na proračun. Predlagana ureditvena začasna odredba bi pomenila tudi nesorazmeren poseg v koristi drugih udeležencev v javnem razpisu.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Odločitev sodišča prve stopnje je neobrazložena. Postopek pri odločanju je bil nezakonit. Izkazala je nepopravljivo škodo. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in samo odloči tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podredno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Tudi v upravnem sporu je možno zahtevati in izdati začasno odredbo. Namenjena je začasnemu varstvu tožeče stranke. V postopku odločanja o začasni odredbi sodišče presoja pogoje za njeno izdajo. Če ti niso izpolnjeni, zahtevo zavrne. Trditveno in dokazno breme je na tožeči stranki.

7. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje zahtevo tožeče stranke v tožbi (glede na vsebino) obravnavalo kot zahtevo za izdajo začasne odredbe po določbi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju – ZUS-1). Iz tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 izhaja, da tožnik lahko iz razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev zlasti pri trajnih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 pa izhaja, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadejala tožeči stranki težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi in koristi nasprotnih strank.

8. Po presoji pritožbenega sodišča že prvi pogoj, torej nastanek težko popravljive škode za tožečo stranko, v obravnavanem primeru ni izkazan. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je sodišče prve stopnje presodilo navedbe tožeče stranke, s katerimi je utemeljevala nastanek škode. Presoja sodišča prve stopnje o neizkazanosti škode je po mnenju pritožbenega sodišča pravilna. Zato presoja ostalih pogojev za izdajo začasne odredbe niti ni (bila) potrebna.

9. Upoštevati je namreč potrebno, da gre v obravnavanem primeru za javni razpis, v zvezi z dodelitvijo določenih denarnih sredstev. Pričakovana denarna sredstva sama po sebi ne morejo predstavljati kategorije težko popravljive škode, če pa gre za kandidiranje na javnem razpisu, je pridobitev sredstev na takšnem razpisu odvisna od tega, ali bo ponudnik izbran, ali pa ne bo izbran. Zato gre za negotovo dejstvo, ki prav zato ne more biti okoliščina, s katero bi se izkazovala težko popravljiva škoda, ne glede na določbe Zakona o izvrševanju proračuna in Pravilnika, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje.

10. Tudi pritožbeni ugovori ne morejo vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Odločitev sodišča prve stopnje je obrazložena. Vsebuje presojo o tem, da težko popravljiva škoda ni izkazana. Zatrjevane nepravilnosti v postopku javnega razpisa ne morejo biti okoliščina, ki bi bila pomembna pri odločanju o zahtevani začasni odredbi, ampak je to predmet presoje same tožbe.

11. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje (do stopnje verjetnosti) je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev postopka v upravnem sporu. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena in šestim odstavkom 32. člena ZUS-1 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.