Jedro

Dolžnik bi moral vedeti, da gre v konkretnem primeru za menični spor, zaradi česar velja krajši tridnevni rok. Upnik je v predlogu za izvršbo označil kataloško številko 2 verodostojne listine ter v oznaki dodal brez protesta, kar pomeni, da gre za menico brez protesta. Tako iz predloga za izvršbo jasno izhaja, da gre za menični spor. Nadalje pa je bil dolžnik v 2. točki pravnega pouka v sklepu o izvršbi tudi opozorjen, da rok za vložitev ugovora v meničnih sporih znaša le tri dni.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Upnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo ugovor dolžnika kot prepoznega, saj je bil vložen po preteku tri - dnevnega roka.

Proti sklepu se pravočasno pritožuje dolžnik in navaja, da terjatev upnika ne obstaja, saj obstajajo pravno pomembna dejstva, ki imajo za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka. Dolžnik je namreč 07.05.2009 nakazal na račun upnika 100,00 EUR, 25.11.2009 pa še 4.341,88 EUR. Tako terjatev ne obstaja v višini, ki jo zatrjuje upnik, saj je vse plačano. Dolžnik je namreč poravnal tisti del terjatve, ki ni sporna. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izdajo sklepa o izvršbi zavrne, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka.

Upnik na dolžnikove navedbe odgovarja, da je o obstoju in višini terjatve že pravnomočno odločeno, saj ni pravočasno ugovarjal zoper sklep o izvršbi. Poleg tega je edini ekskulpacijski razlog v tem delu postopka plačilo obveznosti. Glede plačila 100,00 EUR je upnik že odgovoril v svojem odgovoru na ugovor dolžnika dne 08.05.2009, poleg tega plačila pa upnik po vložitvi sklepa o izvršbi ni prejel nobenega nadaljnjega plačila. Priložene listine o domnevnem plačilu dolžnika v višini 4.341,88 EUR z dne 25.11.2009 pa ničesar ne dokazujejo, saj gre le za nalog in izpis seznama nalogov v paketu, kar pa še ne dokazuje, da je bilo plačilo dejansko izvršeno. Upnik sodišču predlaga, naj pri izvrševalcu naloga preveri, ali je bil nalog izvršen oziroma zakaj ni bil znesek nakazan upniku. Predlaga, da sodišče pritožbo dolžnika zavrne kot neutemeljeno in izpodbijani sklep ohrani v veljavi ter dolžniku naloži plačilo dodatnih stroškov postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po 350. členu v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ, Ur. l. RS, št. 51/98 s spremembami).

Sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo ugodeno, lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških (53. člen ZIZ). Tretji odstavek 9. člena ZIZ določa, da je potrebno ugovor vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če v zakonu ni drugače določeno. Kadar pa je predlog za izvršbo vložen na podlagi verodostojne listine, ki je menica, zakon predpisuje drugačen rok. ZIZ v prvem odstavku 61. člena namreč določa, da znaša rok za ugovor v meničnih in čekovnih sporih tri dni. Če je ugovor prepozen, ga sodišče s sklepom zavrže (prim. peti odstavek 62. člena ZIZ v zvezi z četrti odstavkom 58. člena ZIZ).

Iz vročilnice, ki je javna listina, je razvidno, da je bil sklep o izvršbi vročen dolžniku 27.11.2008. Dolžnik temu niti ne oporeka. Tako je v obravnavanem primeru tri - dnevni rok za vložitev ugovora začel teči 28.11.2008, iztekel pa se je 30.11.2008, ker pa je ta dan bila nedelja, se je iztekel v ponedeljek, 01.12.2008 (111. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ugovor je dolžnik, kot izhaja iz podatkov v spisu, poslal priporočeno po pošti 04.12.2008, zato se šteje ta dan kot dan vložitve ugovora (drugi odstavek 112. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Skladno z opisanim je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je dolžnik ugovor vložil po poteku tridnevnega roka, torej prepozno, in ga tako skladno z določbami ZIZ utemeljeno zavrglo.

Pritožbeno sodišče pa glede na dejstvo, da je bil obravnavani ugovor vložen znotraj splošnega osemdnevnega roka za ugovor, pojasnjuje, da bi dolžnik moral vedeti, da gre v konkretnem primeru za menični spor, zaradi česar velja krajši tridnevni rok. V obravnavani izvršilni zadevi je upnik vložil predlog za izvršbo na predpisanem obrazcu, predvidenem v Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 121/2007). Upnik je v predlogu za izvršbo označil kataloško številko 2 verodostojne listine ter v oznaki dodal brez protesta, kar pomeni, da gre za menico brez protesta (prim. Navodilo za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo). Ta predstavlja eno izmed verodostojnih listin po 23. členu ZIZ (pod pogojem, da vsebuje pisno klavzulo "brez protesta"), na podlagi katere sodišče dovoli izvršbo za izterjavo denarne terjatve. Tako iz predloga za izvršbo jasno izhaja, da gre za menični spor. Nadalje pa je bil dolžnik v 2. točki pravnega pouka v sklepu o izvršbi tudi opozorjen, da rok za vložitev ugovora v meničnih sporih znaša le tri dni.

Sodišče nenazadnje le še dodaja, da je v skladu z določbami tretjega odstavka 61. člena ZIZ v zvezi z 56. členom ZIZ sicer mogoče vse do konca izvršilnega postopka vložiti ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in sicer tudi po izteku treh dni, če je to dejstvo nastopilo po izdaji sklepa o izvršbi. Vendar predmetni ugovor ne predstavlja ugovora po izteku roka kot izrednega pravnega sredstva, saj zanj niso izpolnjeni predpisani pogoji. Ugovor sicer temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev (da je prenehala, ker je dolžnik plačal skoraj celotno terjatev), vendar dolžnik ne zatrjuje, da gre za dejstva, ki so nastopila po izdaji sklepa o izvršbi, prav tako pa ne navaja razlogov, zakaj ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi.

Ker je pritožba s tem neutemeljena in ker pritožbeno sodišče ni našlo nobenih drugih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je pritožbo dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Upnik sam krije stroške odgovora na pritožbo, saj ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča, poleg tega pa si z odgovorom na pritožbo ni v ničemer izboljšal svojega procesnega položaja, v njem pa tudi ni navedel ničesar, s čimer se pritožbeno sodišče ne bi seznanilo ob reševanju dolžnikove pritožbe že s podatki iz spisa. Takšna odločitev pritožbenega sodišča temelji na podlagi določbe prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 154. in 155. členom ZPP, vsi pa v zvezi s 15. členom ZIZ.