Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Aleša Haceta iz Domžal na seji dne 17. junija 2004
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 6. točke 4. člena Odloka o sprejetju Zazidalnega načrta območja Zaboršt D 28 in D 29 (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 24/91) se zavrne.
1.Pobudnik izpodbija 6. točko 4. člena Odloka o sprejetju Zazidalnega načrta območja Zaboršt D 28 in D 29 (v nadaljevanju Odlok). Navaja, da je lastnik zemljišča na območju, ki ga ureja izpodbijana določba Odloka, vendar dovoljenja za gradnjo na njem ne more pridobiti, ker je pred tem dolžan odkupiti še sosednje zemljišče. Pristojna Upravna enota naj bi zaradi "prevelike in strokovno neutemeljene determiniranosti Odloka" izdajala dovoljenja za gradnjo na tem območju nepredvidljivo in neenako, kar je v neskladju z 2. členom in z drugim odstavkom 14. člena Ustave. K temu naj bi prispeval tudi 10. člen Odloka, ki ureja tolerance. Ustavnemu sodišču predlaga, naj oceni tudi skladnost te določbe Odloka z Ustavo, čeprav sam pravnega interesa za to ne izkazuje. Pri sprejemanju Odloka naj Občina ne bi upoštevala načela socialne države (2. člen Ustave), saj kot lastnik zemljišča na njem ne sme graditi, kot njegov lastnik pa tudi nima pravice do socialnega stanovanja, zato naj bi bila kršena pravica do primernega stanovanja iz 78. člena Ustave. Ker naj bi Odlok posegal v gospodarsko in socialno funkcijo lastnine, je v neskladju s 67. členom Ustave.
2.Občina Domžale navaja, da Odlok na spornem območju omogoča gradnje v skladu s predpisanimi merili in pogoji. Sestavni del Odloka naj bi bil načrt gradbenih parcel. Čeprav Odlok velja že več kot desetletje, naj še ne bi bil realiziran, ker Občina celotnega omrežja gospodarske javne infrastrukture na tem območju doslej še ni uspela zgraditi, saj za njeno gradnjo ni mogla pridobiti potrebnih zemljišč. Občina meni, da pobudnik ni navedel določb Odloka, ki so v neskladju z Ustavo in zakoni.
3.Odlok je bil pripravljen in sprejet po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. - v nadaljevanju ZUN), ki so med postopkom za oceno ustavnosti in zakonitosti prenehale veljati na podlagi 179. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 - v nadaljevanju ZUreP-1). Prehodna določba 174. člena ZUreP-1 podaljšuje veljavnost obstoječih prostorskih izvedbenih načrtov, zato Odlok začasno oziroma prehodno velja.
4.ZUN je v javnem interesu določal pravila za urbanistično načrtovanje prostora. Na podlagi njegovega prvega odstavka 46. člena so gradbene parcele na območju, ki je načrtovano s prostorskim izvedbenim načrtom, kot je sporni Odlok, določene z načrtom gradbenih parcel, ki mora biti sestavina tega akta.
5.Pri tem vprašanja v zvezi z lastninsko pravico oziroma drugimi stvarnopravnimi ali obligacijskopravnimi razmerji na zemljiščih, predvidenih za gradnje, niso predmet Odloka, saj ta le urbanistično načrtuje gradnje na spornem območju. To pomeni, da samo zato, ker se površina gradbene parcele po Odloku razlikuje od površine zemljišča, ki je v lasti pobudnika, Odlok ni nezakonit, kot to sam zmotno meni. Zato je neutemeljen tudi njegov očitek, da je Odlok v neskladju s 67. členom Ustave, ki zagotavlja gospodarsko, socialno in ekološko funkcijo lastnine. Iz enakih razlogov ni utemeljeno njegovo zatrjevanje, da Odlok ne upošteva načel socialne države iz 2. člena Ustave. Zato tudi ni mogla biti kršena pravica do primernega stanovanja iz 78. člena Ustave. Kolikor se očitki pobudnika nanašajo na konkretne postopke izdajanja dovoljenj za gradnjo, pa to ni stvar ustavnosodne presoje predpisa.
Iz zgoraj navedenih razlogov je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.
Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić
zanjo
podpredsednik dr. Janez Čebulj