Jedro

Ob upoštevanju stališča Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu IV Ip 195/2018 z dne 24. 1. 2018 (12. točka obrazložitve) je vrednost, ugotovljena v evidenci GURS, le primerljiva oziroma orientacijska, na dolžniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne le tako, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti v evidenci GURS. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2024 le pavšalno podal svojo subjektivno oceno dejanske vrednosti spornih nepremičnin, pri tem pa ni predložil določnih dokazov, iz katerih bi jasno izhajalo, da so vrednosti nepremičnin za polovico manjše od vrednosti, navedenih v evidenci GURS, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno upoštevala njihovo vrednost ugotovljeno v GURS in ob pravilni uporabi prvega odstavka 27. člena ZVarPre v zvezi s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Povzetek izpodbijane odločbe

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 20. 12. 2023 smiselno za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v sodnem postopku Okrajnega sodišča v "Grosupljah" Z 33/2024.

2.Iz obrazložitve je razvidno, da je tožnik v prošnji za BPP navedel, da želi dobiti BPP v sodnih postopkih Z 1330/2024, Z33/2024, ki tečejo pred Okrajnim sodiščem v "Grosupljah" in v sodnih postopkih I U 1331/2022 in I U 761/2023, ki tečejo pred Upravnim sodiščem.

3.Tožena stranka je na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnin v katastrski občini ..., in sicer: 1.) do 1/2 nepremičnin s parcelnima številkama 922/16 in 922/4, številko stavbe 103, številko dela stavbe 1, ki v naravi predstavlja nepremičnino na naslovu A., v kateri biva, zato je skladno s 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) ni štela kot premoženje tožnika, 2.) do 2/3 nepremičnine s parcelno številko 922/14, v vrednosti 11.600,00 EUR, glede na tožnikov lastninski delež in 3.) do 1/2 nepremičnine s parcelno številko 922/30, v vrednosti 16.200,00 EUR, glede na tožnikov lastniški delež. Ob upoštevanju 13. in 14. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), prvega odstavka 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) in 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS ter na podlagi vpogleda v evidenco Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS), je tožena stranka ugotovila, da skupna vrednost navedenih nepremičnin, ki štejejo v tožnikovo premoženje, znaša 27.800,00 EUR. Na teh nepremičninah pa v Zemljiški knjigi ni vpisana nobena pravica ali pravno dejstvo, ki bi omejevalo lastninsko pravico tožnika.

4.O teh ugotovitvah je tožena stranka tožnika seznanila z dopisom z dne 25. 11. 2024

ga pozvala k izjasnitvi glede lastništva teh nepremičnin, pravne oziroma dejanske možnosti razpolaganja z njimi in k predložitvi konkretnih dokazov za druge in nasprotne navedbe. Tožnik je v zvezi z dejansko vrednostjo spornih nepremičnin v vlogi z dne 23. 12. 2024 navedel, da je njihova vrednost vsaj za polovico manjša, in sicer da je nepremičnina s parcelno številko 922/14 katastrska občina ... vredna 5.800,00 EUR, nepremičnina s parcelno številko 922/30 katastrska občina ... pa 8.100,00 EUR. Hiša, v kateri začasno biva, je namreč zaradi starosti vlažna in razpokana, zato za bivanje ni primerna.

5.Iz pojasnil tožene stranke izhaja, da je dolžna upoštevati podatke iz evidence GURS in da lastna ocena o dejanski vrednosti nepremičnin brez predloženih relevantnih dokazil, iz katerih bi jasno izhajalo, da so vrednosti nepremičnin za polovico manjše od vrednosti navedenih v GURS, ne zadostuje, zato je pri presoji premoženjskega cenzusa ne more upoštevati.

6.Tožnik je skladno s pozivom z dne 25. 11. 2024 pojasnil tudi, da prosi za dodelitev BPP v zadevi Z 33/2024, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani. Ker je tožena stranka na podlagi vpogleda v uradne evidence ugotovila, da tožnik ni stranka v tem postopku, je smiselno štela, da prosi za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v zadevi Z 33/2024, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v "Grosupljah".

7.Ob upoštevanju navedenega je tožena stranka navedene nepremičnine, razen nepremičnin s parcelnima številkama 922/16 in 922/4, obe katastrska občina ..., upoštevala kot premoženje tožnika v višini 27.800,00 EUR, ki presega mejo premoženjskega cenzusa za dodelitev BPP in tožnikovo prošnjo za BPP na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena ZBPP kot neutemeljeno zavrnila.

Navedbe strank

8.Tožnik vlaga tožbo

zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, kršitve pravil postopka ter nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in poudarja, da v celoti izpodbija izpodbijano odločbo.

9.Toženi stranki očita, da resničnega dejanskega stanja ni ugotovila nedvoumno. Nepremičnina s parcelno številko 922/30 katastrska občina ... je kmetijsko zemljišče, poraslo s travo in grmovjem, zato je vredna 1,00 EUR za m², torej 851,00 EUR. Skupna vrednost nepremičnin je tako 19.700,00 EUR, zato mu BPP pripada.

10.Tožena stranka je posredovala upravne spise, ki se nanašajo na zadevo, na tožbo pa ni odgovorila.

O sodni presoji

11.Tožba ni utemeljena.

12.Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijane odločbe (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

13.Za dodelitev BPP mora prosilec izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje ZBPP. Do BPP je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Skladno z drugim odstavkom 14. člena ZBPP se za ugotavljanje subjektivnega oziroma materialnega pogoja, ki se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca in njegovih družinskih članov, uporabljajo določbe ZSVarPre in ZUPJS. BPP se ne glede na izpolnjevanje ostalih pogojev ne dodeli, če ima prosilec ali njegova družina premoženje, ki se upošteva po ZUPJS, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre). Prva točka prvega odstavka 18. člena ZUPJS določa, da se v premoženje ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja.

14.Tožena stranka je skladno s citiranimi zakonskimi določbami ugotavljala premoženjsko stanje tožnika in se pri tem oprla na uradne podatke zemljiške knjige in evidence GURS o lastništvu nepremičnin in njihovi vrednosti. O svojih ugotovitvah v zvezi s tem je tožnika seznanila z dopisom z dne 25. 11. 2024 in ga pozvala k izjasnitvi ter opozorila na to, da bo, če ne bo ravnal skladno s pozivom, njegovo prošnjo za BPP zavrnila, kar med strankama ni sporno. Ob upoštevanju stališča Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu IV Ip 195/2018 z dne 24. 1. 2018 (12. točka obrazložitve) je vrednost, ugotovljena v evidenci GURS, le primerljiva oziroma orientacijska, na dolžniku pa je trditveno in dokazno breme, da vrednost svojih nepremičnin dokaže na drugačen način, ne le tako, da pavšalno nasprotuje ugotovljeni vrednosti v evidenci GURS. Ker iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnik v vlogi z dne 23. 12. 2024 le pavšalno podal svojo subjektivno oceno dejanske vrednosti spornih nepremičnin, pri tem pa ni predložil določnih dokazov, iz katerih bi jasno izhajalo, da so vrednosti nepremičnin za polovico manjše od vrednosti, navedenih v evidenci GURS, je tožena stranka po presoji sodišča pravilno upoštevala njihovo vrednost ugotovljeno v GURS in ob pravilni uporabi prvega odstavka 27. člena ZVarPre v zvezi s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS in v zvezi z drugim odstavkom 14. člena ZBPP pravilno in zakonito zavrnila tožnikovo prošnjo za BPP. Ugotovila je namreč, da njegovo premoženje presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka, zato ni upravičen do dodelitve BPP. Ugotovitvam tožene stranke tožnik ne nasprotuje določno niti v tožbi, saj le pavšalno navaja, da je tožena stranka nepravilno ugotovila dejansko stanje, saj je nepremičnina s parcelno številko 922/30 katastrska občina ..., kmetijsko zemljišče, poraslo s travo in grmovjem, zato je vredna 1,00 EUR za m², torej 851,00 EUR, skupna vrednost nepremičnin pa je 19.700,00 EUR, v zvezi s čimer ne predloži nobenih dokazov. Zakonitosti ugovorov, podanih na splošni ravni, pa sodišče ne more preizkusiti.

15.Sodišče je po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Odločilo je brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Tožnik je namreč kot že pojasnjeno le formalno in pavšalno uveljavljal nepravilno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja,

čeprav bi moral navesti vsa dejstva in okoliščine, ki izkazujejo dejansko vrednost njegovih nepremičnin in v zvezi s tem predložiti konkretne relevantne dokaze. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sodbi I Up 167/2024 z dne 19. 8. 2024 (12. točka obrazložitve) pa glavna obravnava ni namenjena pridobivanju strankinih stališč oziroma konkretizaciji njenih tožbenih navedb, ampak dokazovanju zatrjevanih dejstev. Tožnik tudi sicer v tožbi ni predlagal niti izvedbe glavne obravnave niti izvedbe dokazov.

-------------------------------

1V tem dopisu ga je ponovno pozvala, naj konkretno pojasni, za kateri postopek želi dobiti BPP, navede sodišče in opravilno številko sodnega postopka in priloži dokazila v zvezi s tem.

2Tožnik z vlogo z dne 6. 2. 2025 vlaga tudi pritožbo, posebno pritožbo, revizijo, ustavno pritožbo in zahtevek za kazenski pregon po uradni dolžnosti. Naslovno sodišče povzema le tožnikove navedbe, ki se nanašajo na tožbo v tem upravnem sporu .

3Glej sodbo VSRS I Up 38/2024 z dne 20. 2. 2024 (14. točka obrazložitve).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o socialno varstvenih prejemkih (2010) - ZSVarPre - člen 27, 27/1

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 18, 18/1, 18/1-1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.