Jedro

Če tožnik tožbo umakne takoj po delni izpolnitvi zahtevka, lahko zahteva od toženca povrnitev pravdnih stroškov, in sicer v obsegu, ki bi jih bil upravičen dobiti po 2. odstavku 154. člena ZPP. Če toženec med postopkom izpolni zahtevek, se šteje, da je spor v celoti izgubil, zato ima tožnik pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek v tem socialnem sporu ustavilo (1. točka) in tožencu naložilo, da tožnici v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 196,94 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15 dnevnega roka za izpolnitev do plačila, pod izvršbo (2. točka).

Zoper odločitev o stroških postopka v točki 2 izreka, je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbo 158. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) in navaja, da sodna praksa, ki se je oblikovala v zvezi z navedenim členom ZPP v primeru umika tožbe, toženi stranki nalaga povračilo pravdnih stroškov tožeči stranki, v kolikor tožeča stranka dokaže, da je bila tožba potrebna, da je toženec izpolnil zahtevek in da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, potrebno pa je tudi, da je tožeča stranka zahtevek umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani tožene stranke, ne pa zato, ker je ocenila, da njen zahtevek ni utemeljen. Meni, da v danem primeru ni šteti, da je tožnica tožbeni zahtevek v točki 3 umaknila, ker bi štela, da je toženec izpolnil njen zahtevek, ampak zato, ker je ocenila, da je neutemeljen, oziroma, ker zaradi kasnejše odločbe toženca ni bila več zainteresirana za tožbo v tem socialnem sporu. Navedeno izhaja predvsem iz vloge tožnice z dne 10. 2. 2009, ki jo je toženec prejel 16. 2. 2009, v kateri izrecno navaja, da znesek 232,13 EUR z dne 20. 1. 2009, ne obsega zahtevanega v tožbenem zahtevku, zato vztraja pri tožbenem zahtevku v točki 3 in 4. V vlogi z dne 2. 10. 2009 pa tožnica ne dokazuje, da ga je umaknila zaradi izpolnitve zahtevka s strani toženca. Tožnica je izrecno zaradi izpolnitve umaknila tožbeni zahtevek le v točki 2, pa še v tem delu je bil umik, podan v zgoraj navedeni vlogi le pogojen, brezpogojen umik pa je bil podan 2. 10. 2009. Eden izmed izrecnih pogojev za uporabo izjeme iz 1. odstavka 158. člena ZPP je, da tožeča stranka umakne tožbo takoj, ko ji je tožena stranka izpolnila zahtevek. Toženec je novo odmero pokojnine tožnici opravil z odločbo z dne 9. 12. 2008, ki je bila tožnici vročena 19. 12. 2008. Z navedeno odločbo je bilo res smiselno ugodeno zahtevi tožnice po novi odmeri pokojnine, upoštevajoč zneske iz leta 1992. Z navedenim je bila tožnica seznanjena z vročitvijo nove odločbe, to je 19. 12. 2008. Tožbeni zahtevek v točki 2 pa je nato pogojno umaknila 16. 2. 2009 in sicer po pozivu sodišča, brezpogojno pa ga je umaknila šele 2. 10. 2009. To nikakor ni mogoče šteti, da je tožnica tožbo umaknila takoj. Tudi ni šteti, da je bila tožba potrebna. Zneski iz leta 1992 so bili upoštevani pri dokončni odmeri pokojnine tožnice v odločbi, izdani po uradni dolžnosti dne 9. 12. 2008. Pred tem je bila opravljena potrebna revizija podatkov. Tožnici bi po opravljeni reviziji podatkov, ne glede na vloženo tožbo in tudi če je ne bi vložila, bili ob dokončni odmeri pokojnine upoštevani zneski iz leta 1992 in nakazana razlika med začasno in dokončno odmerjeno pokojnino.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

Po 1. odstavku 158. člena ZPP mora tožnik, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške, razen če jo umakne takoj, ko je toženec izpolnil zahtevek. Po tej določbi je pravilo, da tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrne nasprotni stranke pravdne stroške. Izjema od tega pravila, ki je izrecno omenjena v že citirani določbi 158. člena ZPP, pa velja za primer, če tožena stranka izpolni zahtevek šele v teku postopka. Zato mora v tem primeru tožena stranka plačati stroške postopka tožeči stranki, tožeča stranka pa mora tožbo umakniti takoj, kakor hitro izve, da je zahtevek izpolnjen. Pogoj je torej tudi, da umakne tožbo zaradi izpolnitve zahtevka oziroma tožeča stranka ni upravičena do povračila stroškov s strani tožene stranke, če umik tožbe ni posledica izpolnitve tožbenega zahtevka.

V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe ustavilo postopek. Izrek o stroških postopka, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki, je utemeljilo s tem, da je tožeča stranka tožbo umaknila zato, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek. Razen tega je sodišče prve stopnje izrecno poudarilo, da je toženec sicer prostovoljno izpolnil tožbeni zahtevek, da pa je do tedaj ves čas zatrjeval, da zneskov obveznic iz leta 1992 ni mogoče upoštevati.

Kot izhaja iz listinske dokumentacije, je tožnica sicer tožbo vložila zoper dokončno odločbo toženca z dne 2. 10. 2008 v zvezi z začasno odločbo toženca z dne 13. 5. 2008, s katero je odločil, da ima tožnica pravico do starostne pokojnine v znesku 640,56 EUR od 9. 4. 2008. Vendar je v izpodbijani dokončni odločbi z dne 2. 10. 2008 toženec vztrajal, da pri zavezancu za prispevek, to je pri bivšem tožničinem delodajalcu, pogoji, pod katerimi bi bilo mogoče upoštevati izplačane zneske, niso bili ugotovljeni in zato tožnici zneska plače z namenom notranjega odkupa oblike obveznic, ni mogoče prišteti v pokojninsko osnovo. Pri takšnem stališču in da sta izpodbijani odločbi pravilni, je toženec vztrajal še v odgovoru na tožbo, dodatno, da sporočanje novih podatkov ni upravičeno, ker ne gre za spremembo podatkov v smislu 3. alinee 1. odstavka 26. člena in 4. alinee 1. odstavka 57. člena Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Ur. l. RS, št. 81/00, v nadaljevanju ZMEPIZ).

Tožnica je s tožbo uveljavljala, da se obe citirani odločbi toženca kot nepravilni odpravita in vztrajala, da se ji z dodatnim upoštevanjem bruto zneska 509.279,10 SIT oziroma 2.125,18 EUR na novo odmeri starostna pokojnina in se ji razlika med že izplačanimi zneski starostne pokojnine izplača z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila, povrnejo pa se ji tudi stroški postopka.

Tožnica je z vlogo z dne 11. 2. 2009 tožbo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka v 2. točki tožbe umaknila (pogoj je bil le potrdilo o njeni dokončnosti), vztrajala pa je pri izpolnitvi tožbenega zahtevka v točki 3 in 4, torej pri zamudnih obrestih in stroških postopka. Nato pa je z vlogo z dne 3. 9. 2009 tožbo poleg v točki 2, umaknila še v točki 1 in 3 in izrecno navedla, da umika tožbo zaradi izpolnitve zahtevka. Medtem, ko toženec ni z ničemer dokazal, da tožba ni bila umaknjena zaradi izpolnitve zahtevka oziroma, da zahtevek ni bil izpolnjen in da jo je tožnica umaknila, ker tožbeni zahtevek ni bil utemeljen. Na to se toženec namreč v pritožbi zgolj sklicuje, pri čemer o tem, ali je bil tožničin tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, ni bilo odločeno. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je tožnica tožbo umaknila zaradi izpolnitve zahtevka. Tožnik se lahko zadovolji tudi le z delno izpolnitvijo zahtevka. Če tožbo umakne takoj po delni izpolnitvi, lahko zahteva od toženca povrnitev pravdnih stroškov in sicer v obsegu, ki bi jih bil upravičen dobiti po 2. odstavku 154. člena ZPP. Če tožena stranka med postopkom izpolni zahtevek, se šteje, da je spor v celoti izgubila, zato ima tožnica pravico do povrnitve potrebnih pravdnih stroškov, nastalih do trenutka izpolnitve obveznosti (smiselno 1. odstavek 154. člena ZPP). V takšnem obsegu, ker je ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji, je sodišče prve stopnje pravilno tožencu naložilo izplačilo tožničine stroške postopka.

Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (2. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.