Jedro

Tožena stranka je vlogo tožnika pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla vlogo tožnika za projekt: „Prenova Cankarjevega nabrežja in Ribjega trga“ št. vloge 4300-349/2013-SVLR/450 (točka 1. izreka); stroški postopka niso nastali (točka 2. izreka). Izpodbijani sklep je bil izdan na podlagi točke 12.1. Javnega poziva za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 27/2014“ (v nadaljevanju: javni poziv). Tožnik je 16. 5 2014 vložil vlogo, s katero je prijavil predhodno naveden projekt (operacijo) na predmetni javni poziv. Strokovna komisija za izvedbo postopka javnega poziva je ugotovila, da tožnikova vloga ni formalno popolna, ker ni bilo priloženega pravnomočnega sklepa o izboru izvajalca gradbenih del ter kopija celotnega načrta razvojnih programov proračuna (NRP). V desetem odstavku poglavja 8.1 javnega poziva „Splošni pogoji“ je bilo med drugim določeno, da so pri operacijah investicijskega značaja upravičene le tiste investicije, katerih postopek za izbor izvajalca gradbenih del in opreme je izveden skladno z veljavno zakonodajo, kar je potrebno dokazati s pravnomočnim sklepom oz. pravnomočnim sklepom o izboru izvajalca gradbenih del in opreme, kar je bila obvezna priloga k vlogi. Tožnik je bil skladno s točko 12.1 predmetnega javnega poziva 28. 5. 2014 pozvan k formalni dopolnitvi vloge s predložitvijo pravnomočnega sklepa o izboru izvajalca gradbenih del. Tožnik je ta poziv prejel 29. 5. 2014 in v danem roku posredoval dopolnitev vloge, vendar posredovani sklep o izboru izvajalca gradbenih del (odločitev o oddaji naročila) v času oddaje dopolnitve vloge ni bil pravnomočen. Priložena je bila odločitev o oddaji naročila 430-462/2014-21 z dne 30. 5. 2014 (v nadaljevanju: odločitev o oddaji naročila), ki pa ni bi bila pravnomočna do izteka roka za posredovanje formalne dopolnitve, ki se je iztekel 6. 6. 2014. Ta odločitev o oddaji naročila pa je bila izdana 30. 5. 2014. V pravnem pouku predložene odločitve o oddaji naročila je bilo navedeno, da je možno vložiti pravno varstvo v 8 dneh od dneva prejema odločitve. Javni poziv pa je v skladu z točko 12.1 določal, da se nepopolna vloga, ki je vlagatelj v roku ne bo dopolnil oz. je ne bo dopolnil v skladu s pozivom, s sklepom zavrže. Tožnik je zoper izpodbijani sklep vložil tožbo, v kateri navaja, da je v skladu s pozivom za dopolnitev vloge to pravočasno in pravilno dopolnil z dopolnitvijo vloge 430-707/2014-6 z dne 4. 6. 2014. Tožena stranka pa ni pravilno uporabila Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP). Iz ugotovljenih dejstev je tudi napravila napačen sklep o dejanskem stanju ter kršila določila postopka. Vloga se lahko zavrže le če je nepopolna ali nerazumljiva, stranka pa pomanjkljivosti na zahtevo organa ne odpravi, skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP. Tožnik je toženi stranki predložil kopijo celotnega načrta razvojnih programov proračuna (MRP) in tudi pravnomočni sklep o izboru izvajalca gradbenih del. Tožena stranka je tako v postavljenem roku prejela vse zahtevane dokumente, med drugim tudi odločitev o oddaji naročila, s katerim je tožnik javno naročilo oddal izbranemu ponudniku. Glede na navedeno je tožnik svojo vlogo ustrezno dopolnil in odpravil vse pomanjkljivosti. Posledično je bila vloga formalno popolna. Tožnik je tako ravnal skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP. Za izdajo izpodbijanega sklepa tako ni bilo podane podlaga v pomanjkljivosti vloge (formalna popolnost, kot jo imenuje tožena stranka), temveč je tožena stranka ugotavlja drugačne razloge, ki pa niso predmet presojanja formalne popolnosti vloge. Glede na navedeno je bil zakon nepravilno uporabljen, s čimer je podan utemeljen razlog za izpodbijanje sklepa na podlagi 1. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1. Tožnik v tožbi tudi ugovarja, da je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje oz. napravljen napačen sklep o dejanskem stanju. Predmetna odločitev o oddaji naročila je bila pravnomočna na podlagi Zakona o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-2), po katerem nastopi pravnomočnost odločitve o oddaji naročila z dnem, ko zoper njo ni več mogoče zahtevati pravnega varstva (sedmi odstavek 79.a člena ZJN-2). Pravno varstvo v postopku javnega naročanja je urejeno v Zakonu o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (v nadaljevanju: ZPVPJN). Na podlagi 13. člena ZPVPJN se glede vprašanj, ki jih ta zakon ne ureja smiselno in subsidiarno uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, torej Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V postopku oddaje javnega naročila sta se tako skladno s 334. členom ZPP v zvezi s 13. členom ZPVPJN izbrani ponudnik, A. d.d. ter neizbrani ponudnik, B. d.o.o. odpovedala pravici do uveljavljanja pravnega varstva (smiselno odpoved pritožbi). Oba ponudnika sta 30. 5. 2014 podala izjavi o odpovedi pravnemu varstvu, zaradi česar je posledično istega dne (30. 5. 2014) nastopila pravnomočnost predmetne odločitve o oddaji del. Glede na odpoved pravici do pravnega varstva zoper odločitev tožnika o oddaji naročila te odločitve ni bilo več mogoče izpodbijati (sedmi odstavek 79.a člena ZJN-2). Tožena stranka pa je dejansko stanje ugotovila napačno in tudi napravila napačen sklep, saj je upoštevala le pravni pouk, naveden v predloženi odločitvi o oddaji naročila, kar pa ni bilo pravilno. Tožena stranka bi morala od tožnika najmanj zahtevati dodatno obrazložitev dopolnitve vloge, ne pa preuranjeno zaključiti, da je dopolnitev vloge neustrezna. Tako je bil tudi napravljen napačen sklep. Skladno z navedenim tožnik sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in toženi stranki tudi naloži, da je dolžna tožniku povrniti vse stroške postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je na podlagi formalnega pregleda vloge, ki ga opravila strokovna komisija ugotovila, da je tožnikova vloga formalno nepopolna. Zato je tožnika skladno z določili predmetnega javnega poziva pozvala k dopolnitvi vloge. K vlogi tožnika med drugim ni bilo predloženega pravnomočnega sklepa o izboru izvajalca gradbenih del, v skladu z 10. točko poglavja 8.1 „Splošni pogoji“ predmetnega javnega poziva. Tožnik je vlogo sicer v roku dopolnil, vendar je v dopolnitvi toženi stranki posredoval zgolj odločitev o oddaji naročila brez dokazila o pravnomočnosti te odločitve. Tožena stranka tudi navaja, da sama v javnem razpisu določi pogoje, pod katerimi lahko vlagatelji sodelujejo na javnem razpisu oz. pozivu. Vsi pogoji pa morajo biti enaki za vse vlagatelje in ne smejo biti diskriminatorni. Ker je bil v javnem pozivu postavljen pogoj, da mora biti vlogi priložen pravnomočen sklep o izboru izvajalca gradbenih del in ker tožena stranka kljub pozivu v danem roku k dopolnitvi vloge ni predložila dokazila o pravnomočnosti sklepa o izboru izvajalca gradbenih del, je tožena stranka skladno s točko 12.1 „Formalna ustreznost oz. popolnost posredovanih vlog“ predmetnega javnega poziva vlogo tožnika s sklepom zavrgla. Na podlagi 3. člena ZUP se posamezna vprašanja upravnega postopka lahko urejajo tudi drugače. V postopku javnega naročanja pa se ZUP uporablja le subsidiarno. V postopku dodelitve sredstev namreč ne gre za upravno zadevo, gre pa za javno-pravno stvar, v kateri se ZUP uporablja zgolj subsidiarno, kar tudi izhaja iz sodb Upravnega sodišča RS IV U 5472010, III U 62/2010. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijani sklep pravilen in zakonit. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge. Sodišče se v zvezi s tožbenimi ugovori sklicuje nanje in jih v sodbi ne ponavlja, v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno vprašanje ali je tožena stranka z izpodbijanim sklepom pravilno in zakonito zavrgla vlogo tožnika za projekt: „Prenova Cankarjevega nabrežja in Ribjega trga“, vloženo na predmetni javni poziv. Iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je strokovna komisija za izvedbo postopka javnega poziva ugotovila, da tožnikova vloga ni formalno popolna, ker vlogi ni bil priložen pravnomočni sklep o izboru izvajalca gradbenih del ter kopija celotnega načrta razvojnih programov proračuna (NRP). V desetem odstavku poglavja 8.1. predmetnega javnega poziva „Splošni pogoji“ je bilo med drugim določeno, da so pri operacijah investicijskega značaja upravičene do financiranja le tiste investicije, katerih postopek za izbor izvajalca gradbenih del in opreme je bil izveden skladno z veljavno zakonodajo, kar je potrebno dokazati s pravnomočnim sklepom oz. pravnomočnim sklepom o izboru izvajalca/izvajalcev gradbenih del in opreme, kar je bila tudi obvezna priloga k vlogi. Med strankama tako ni sporna ugotovitev, da je bila vloga tožnika na predmetni javni poziv z dne 16. 5. 2015 formalno nepopolna. Tožnik je bil skladno s točko 12.1 predmetnega javnega poziva 28. 5. 2014 pozvan k formalni dopolnitvi vloge in sicer k predložitvi pravnomočnega sklepa o izboru izvajalca gradbenih del oz. v danem primeru k predložitvi pravnomočne odločitve o oddaji naročila. Med strankama pa ostaja sporno vprašanje ali je tožnik v danem roku svojo vlogo ustrezno dopolnil, skladno s predhodno navedenim pozivom tožene stranke. Sporno je, ali je tožnik pri sicer pravočasni dopolnitvi svoje vloge na predmetni javni poziv, dejansko predložil pravnomočno odločitev o oddaji naročila.

Tožnik v tožbi ugovarja, da je bila predmetna odločitev o oddaji naročila na dan, ko je potekel rok za posredovanje formalno popolne vloge pravnomočna, saj sta oba ponudnika 30. 5. 2015 podpisala izrecni izjavi o odpovedi pravici do pravnega varstva in je tako posledično predložena odločitev o oddaji naročila postala 30. 5. 2015 pravnomočna, saj zoper njo ni bilo več možnega pravnega sredstva. Vendar pa iz listin upravnega spisa nesporno izhaja, da je tožena stranka na podlagi poziva na dopolnitev formalno nepopolne vloge od tožnika prejela zgolj odločitev o oddaji naročila, brez izkazane pravnomočnosti. Dejstvo, da sta se oba ponudnika v postopku javnega naročanja odpovedala pravici do pravnega varstva, je tožnik navedel šele v tožbi zoper izpodbijani sklep in tako predstavlja nedopustno tožbeno novoto (tretji odstavek 20. člena ZUS-1), saj ni navedel razlogov zaradi katerih navedenega dejstva ni navedel že v dosedanjem postopku. Iz same vsebine predmetne odločitve o oddaji naročila pa tudi po presoji sodišča ni bilo razvidno, da bi ta bila pravnomočna, saj na njej ni bilo žiga ali drugega potrdila o pravnomočnosti. Tožnik pa tudi izrecni izjavi obeh ponudnikov o odpovedi do pravnega sredstva , ki se nanje sklicuje v tožbi, v upravnem postopku predmetnega javnega poziva ni predložil. Vloga tožnika je bila tudi po dopolnitvi vloge po mnenju sodišča še vedno nepopolna, saj se za formalno popolno vlogo šteje tista vloga, h kateri je priložen pravnomočni sklep o izboru izvajalca gradbenih del oz. v danem primeru pravnomočna odločitev o oddaji naročila. Tožena stranka je vlogo tožnika po presoji sodišča pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže. Tožnik tudi neutemeljeno ugovarja, da bi ga morala tožena stranka ponovno pozvati na dodatno obrazložitev glede pravnomočnosti v dopolnitvi vloge predložene odločitve o oddaji naročila. Na podlagi točke 12.1 predmetnega javnega poziva se tudi po presoji sodišča vloga na predmetni javni poziv formalno dopolnjuje le enkrat. Tožnik pa tudi sicer ne zatrjuje, da bi bil javni poziv nejasen ali pa nerazumljiv.

Ker je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in zakonit, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je o zadevi odločalo na nejavni seji na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.