Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če pritožnik v pritožbi pojasni, da spada v zapuščino še drugo nepremično premoženje, ki s sklepom o dedovanju ni zajeto, gre za dovoljeno pritožbeno novoto.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodi polovičen solastninski delež nepremičnine parc. št. 715, ki je vpisana v vl. št. 923 k.o. I.. ugotovilo je, da oporoka ni veljavna, saj je zapustnica ni podpisala. Zato je na podlagi zakona za dediča razglasilo J. P. in P. K., vsakega do 1/2. Proti sklepu vlaga pritožbo dedič J. P.. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in opravi novo obravnavo. V pritožbi navaja, da je iz njemu nerazumljivih razlogov iz obsega zapuščine izpadlo večino premoženja. Zapustnica je bila namreč še solastnica nepremičnin 276/2, 277, 342, 343/1, 343/2, 1109, 1110/1, 1110/2, 1915, 217.S in 488/3, vse vpisane v k.o. I. v 3/4 solastninskem deležu zapustnice. O vsej zapuščini bi bilo po stališču pritožbe treba odločiti z enotnim sklepom. Dedič opozarja, da ima hkrati tudi zahtevek iz naslova izročitve dela zapuščine na podlagi 32. člena ZD (1). Zahtevek za izročitev zaradi pridobitve lastninske pravice pa se nanaša tudi na parcelo št. 715 k.o. I.. Pritožnik ima pravico, da se del izloči iz zapuščine. Prepričan je, da je zahtevo tudi postavil med postopkom, vendar pa je v samem postopku nastopal kot pravno laična stranka, zaradi česar ni ugotovil, da je bila njegova zahteva pomotoma spregledana. Pritožnik tudi meni, da je bila oporoka, ki je razglašena, veljavna in bi morala biti upoštevana.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da pritožbena navedba, češ da pride v poštev oporočno dedovanje, ni utemeljena. Oporoka namreč ni podpisana s strani zapustnice. Dejstvo, da oporoka ni podpisana, ni sporno (primerjaj 1. točka 2. odstavka 210. člena ZD). To, da je neveljavna, pa je pravni zaključek. Za odločitev o njem je bilo zapuščinsko sodišče pristojno. Odločitev o neveljavnosti pa je tudi pravilna.
Vsebino sklepa o dedovanju ureja 214. člen ZD. V 2. točki 2. odstavka tega člena je navedeno, da mora sodišče v sklepu navesti nepremičnine s podatki iz zemljiških knjig. To seveda pomeni, da mora sodišče v sklep zajeti vse zapustnikove nepremičnine. To se ne zgodi le v primeru, ko se kakšno premoženje najde kasneje. Kasneje, to pomeni po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (221. člen ZD). Izpodbijani sklep še ni postal pravnomočen. Pritožba ima prav, ko trdi, da bi moralo sodišče o vsem nepremičnem premoženju odločiti z enotnim sklepom o dedovanju. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi dedič sodišče o preostalih nepremičninah zapustnice obvestil v teku prvostopnega postopka. Vendar pa je to storil v pritožbi. Ker gre za oficiozni postopek in je zapustničino premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre za dovoljeno pritožbeno novoto v zapuščinskem postopku. Vpogled v zemljiško knjigo pritrjuje pritožbenim navedbam, da je zapustnica kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo pri vseh v pritožbi navedenih nepremičninah. Te so vpisane v vložni številki 440 k.o. I.. Pri teh nepremičninah je zapustnica vpisana s ¾ solastninskim deležem, kot pravi tudi pritožba.
Pritožnik pa ob tem, sicer pavšalno in nekonkretizirano, uveljavlja tudi izločitev v korist potomcev na podlagi 32. člena ZD.
Sodišču prve stopnje glede na podatke spisa sicer ni mogoče očitati, da je ravnalo napačno glede na znana dejstva. Vendar pa je bilo treba zaradi utemeljene pritožbene novote izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP (2)). Ta se na podlagi 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, če z zakonom o dedovanju ni določeno drugače. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku ponovno ugotavljati celoten obseg zapuščine.
(1) Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 – Uradni list RS št. 83/2001).
(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradni list RS, št. 45/2008).