Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cp 2860/2009

ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.2860.2009 Civilni oddelek

zapuščinski postopek pritožbena novota v zapuščinskem postopku dovoljena pritožbena novota v zapuščinskem postopku
Višje sodišče v Ljubljani
18. november 2009

Povzetek

Sodišče je razveljavilo sklep o dedovanju, ker je pritožnik v pritožbi navedel dodatno nepremično premoženje, ki ni bilo zajeto v prvotnem sklepu. Sodišče je ugotovilo, da je pritožba utemeljena, saj je potrebno o celotnem obsegu zapuščine odločiti z enotnim sklepom. Oporoka zapustnice ni bila veljavna, ker ni bila podpisana, kar je vplivalo na odločitev o dedičih.
  • Dovoljenost pritožbene novote v zapuščinskem postopkuAli je pritožnik upravičen, da v pritožbi navede dodatno nepremično premoženje, ki ni bilo zajeto v prvotnem sklepu o dedovanju?
  • Ugotovitev obsega zapuščineKako sodišče določi obseg zapuščine in ali mora vključiti vse nepremičnine, ki jih je zapustnik imel v lasti?
  • Veljavnost oporokeAli je oporoka, ki ni podpisana, veljavna in kako to vpliva na dedovanje?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če pritožnik v pritožbi pojasni, da spada v zapuščino še drugo nepremično premoženje, ki s sklepom o dedovanju ni zajeto, gre za dovoljeno pritožbeno novoto.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo, da v zapuščino sodi polovičen solastninski delež nepremičnine parc. št. 715, ki je vpisana v vl. št. 923 k.o. I.. ugotovilo je, da oporoka ni veljavna, saj je zapustnica ni podpisala. Zato je na podlagi zakona za dediča razglasilo J. P. in P. K., vsakega do 1/2. Proti sklepu vlaga pritožbo dedič J. P.. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep razveljavi in opravi novo obravnavo. V pritožbi navaja, da je iz njemu nerazumljivih razlogov iz obsega zapuščine izpadlo večino premoženja. Zapustnica je bila namreč še solastnica nepremičnin 276/2, 277, 342, 343/1, 343/2, 1109, 1110/1, 1110/2, 1915, 217.S in 488/3, vse vpisane v k.o. I. v 3/4 solastninskem deležu zapustnice. O vsej zapuščini bi bilo po stališču pritožbe treba odločiti z enotnim sklepom. Dedič opozarja, da ima hkrati tudi zahtevek iz naslova izročitve dela zapuščine na podlagi 32. člena ZD (1). Zahtevek za izročitev zaradi pridobitve lastninske pravice pa se nanaša tudi na parcelo št. 715 k.o. I.. Pritožnik ima pravico, da se del izloči iz zapuščine. Prepričan je, da je zahtevo tudi postavil med postopkom, vendar pa je v samem postopku nastopal kot pravno laična stranka, zaradi česar ni ugotovil, da je bila njegova zahteva pomotoma spregledana. Pritožnik tudi meni, da je bila oporoka, ki je razglašena, veljavna in bi morala biti upoštevana.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej poudarja, da pritožbena navedba, češ da pride v poštev oporočno dedovanje, ni utemeljena. Oporoka namreč ni podpisana s strani zapustnice. Dejstvo, da oporoka ni podpisana, ni sporno (primerjaj 1. točka 2. odstavka 210. člena ZD). To, da je neveljavna, pa je pravni zaključek. Za odločitev o njem je bilo zapuščinsko sodišče pristojno. Odločitev o neveljavnosti pa je tudi pravilna.

Vsebino sklepa o dedovanju ureja 214. člen ZD. V 2. točki 2. odstavka tega člena je navedeno, da mora sodišče v sklepu navesti nepremičnine s podatki iz zemljiških knjig. To seveda pomeni, da mora sodišče v sklep zajeti vse zapustnikove nepremičnine. To se ne zgodi le v primeru, ko se kakšno premoženje najde kasneje. Kasneje, to pomeni po pravnomočnosti sklepa o dedovanju (221. člen ZD). Izpodbijani sklep še ni postal pravnomočen. Pritožba ima prav, ko trdi, da bi moralo sodišče o vsem nepremičnem premoženju odločiti z enotnim sklepom o dedovanju. Iz spisa sicer ne izhaja, da bi dedič sodišče o preostalih nepremičninah zapustnice obvestil v teku prvostopnega postopka. Vendar pa je to storil v pritožbi. Ker gre za oficiozni postopek in je zapustničino premoženje treba tudi v javnem interesu razdeliti med dediče, gre za dovoljeno pritožbeno novoto v zapuščinskem postopku. Vpogled v zemljiško knjigo pritrjuje pritožbenim navedbam, da je zapustnica kot lastnica vpisana v zemljiško knjigo pri vseh v pritožbi navedenih nepremičninah. Te so vpisane v vložni številki 440 k.o. I.. Pri teh nepremičninah je zapustnica vpisana s ¾ solastninskim deležem, kot pravi tudi pritožba.

Pritožnik pa ob tem, sicer pavšalno in nekonkretizirano, uveljavlja tudi izločitev v korist potomcev na podlagi 32. člena ZD.

Sodišču prve stopnje glede na podatke spisa sicer ni mogoče očitati, da je ravnalo napačno glede na znana dejstva. Vendar pa je bilo treba zaradi utemeljene pritožbene novote izpodbijani sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP (2)). Ta se na podlagi 163. člena ZD uporablja tudi v zapuščinskem postopku, če z zakonom o dedovanju ni določeno drugače. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku ponovno ugotavljati celoten obseg zapuščine.

(1) Zakon o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 – Uradni list RS št. 83/2001).

(2) Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/2007 – Uradni list RS, št. 45/2008).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia