Jedro

Okoliščina, da zoper sklep o zavrženju nepopolne zahteve za izločitev sodnika ni posebne pritožbe, ne pomeni, da ne more biti predmet pritožbenega preizkusa.

Pristojnost razpravljajočega sodnika, da odloči o predlogu za izločitev sodnika, je podana le, ko gre zgolj in samo za zavlačevanje postopka. V dvomu mora o predlogu odločiti predsednik sodišča in ne razpravljajoči sodnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklep in sodba sodišča prve stopnje v I., II., III. in IV. točki izreka ter sklep z dne 12. 9. 2013 se razveljavijo in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je 1) ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo 2.500 EUR z zahtevanimi zamudnimi obrestmi,(2) ugotovilo, da obstoji tožnikova terjatev do toženca v znesku 20.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneskov po 2.500 EUR od njihove zapadlosti dalje, v znesku 1.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2010 in v znesku 3.289,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 413,88 EUR od 31. 12. 2008 dalje, od 1.694,91 EUR od 31. 12. 2009 dalje in od 1.181,16 EUR od 21. 12. 2010 dalje (I. točka izreka), 3) ugotovilo, da ne obstoji v pobot uveljavljena terjatev toženca do tožnika v znesku 24.289,95 z zahtevanimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), 4) tožencu naložilo plačilo terjatev v ugotovljeni višini (III. točka izreka) in 5) tožencu naložilo povrnitev tožnikovih stroškov postopka.

Toženec v pritožbi zoper sodbo uveljavlja razloge zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje pred drugim sodnikom v novo sojenje. Trdi, da je bilo v zaključnem delu naroku odrejeno zvočno snemanje in da ni bil izdelan prepis zvočnega posnetka. Nadalje trdi, da je zaradi okoliščin, ki vzbujajo dvom v nepristranskost sodnika (kršitev procesnih pravil vodenja naroka, ker tožencu ni dovolila navajanja in odgovora na tožbene navedbe, prejudiciranje odločitve z navedbo, da o zadevi obstajajo že tri sodbe v korist zahtevkov, enakih obravnavanemu, nekorektno komuniciranje s toženčevim zakonitim zastopnikom, konfuzno in svojevoljno vodenje naroka) na zapisnik podal obrazloženo zahtevo za izločitev sodnice. Zato je bila pooblaščencu izrečena denarna kazen 800 EUR, o katerem pooblaščenec ni prejel pisnega odpravka, sodba pa te odločitve ne vsebuje. Ker je bila predlagana izločitev, so kasneje opravljena procesna dejanja in izdana sodba brez pravnega učinka. Sodišče ni vročilo vloge s toženčevim pozivom za pridružitev v pravdi stranskemu intervenientu. Ker kljub temu, da je bil 31. 1. 2012 opravljen prvi narok za glavno obravnavo, ni bila upoštevana vloga, dana na naroku, je podana bistvena kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Ker v nasprotju z razlogi sodbe toženec ni uveljavljal niti ničnosti niti izpodbojnosti pogodbe, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Dejansko stanje je bilo zmotno ugotovljeno, ker je na toženi stranki nastopala oseba, ki ni imela pooblastila za sklenitev pogodbe, toženec pa je ni odobril in se zato šteje, da ni bila sklenjena.

Tožnik ni odgovoril na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Očitek, da je bilo v zaključnem delu naroka odrejeno zvočno snemanje, ni bil pa izdelan prepis, nima podlage v zapisniku, ki se je sestavljal o naroku za glavno obravnavo. Pritožnik ni ugovarjal vsebini zapisnika, v pritožbi pa tudi ni zatrjeval, da zapisnik ne bi bil popoln.

Stališče izpodbijane sodbe, da je bil prvi narok za glavno obravnavo zaključen 8. 11. 2011, je pravilno. Toženec je bil v vabilu na ta narok poučen, da lahko samo že na tem naroku navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze in da kasnejše navedbe in predlogi – razen v primeru obstoja opravičljivih razlogov po drugem odstavku 286. člena ZPP – ne bodo upoštevni. Napaka, ki je bila storjena s tem, ko so bile stranke na drugi narok vabljene z vabilom na prvi narok za glavno obravnavo, ne more imeti za posledico, da so bile na drugem naroku za glavno obravnavo podane navedbe in predlagani dokazi upoštevni. Razlogi sodbe, podani v zvezi s toženčevimi prepozno podanimi navedbami, da oseba, ki je pri sklepanju pogodbe nastopala v njenem imenu, ni imela pooblastila za njeno sklenitev, so zato za odločitev v zadevi nepomembni.

Utemeljen pa je pritožbeni očitek o procesno napačnem ravnanju sodišča v zvezi s predlogom za izločitev sodnika. V zapisniku o glavni obravnavi je navedeno, da je toženec predlagal izločitev sodnice in da je po opozorilu sodnice, naj določno opredeli razloge za izločitev, zapustil sodno dvorano, "ne da bi določno opredelitev razloge za izločitev. Na kratko je navedel, da mu sodnica ne dovoli navedb in da se je že vnaprej odločila." Potem, ko sta toženčeva zakoniti zastopnik in pooblaščenec zapustila razpravno dvorano, je sodišče sprejelo sklep, da se predlog za izločitev skladno s šestim odstavkom 72. člena ZPP zavrže, in navedlo, da bo obrazložitev podana v posebnem sklepu. Poseben sklep ni bil izdan, v izpodbijani sodbi pa tudi ni razlogov v zvezi z zavrženjem zahteve za izločitev. Potem, ko je bil spis zaradi odločitve o toženčevi pritožbi zoper sodbo predložen pritožbenemu sodišču, je to sodišče zaradi izdaje napovedanega sklepa o zavrženju predloga za izločitev vrnilo spis sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep z dne 12. 9. 2013 (1), v katerem je navedlo, da pooblaščenec tožeče stranke (pravilno: tožene stranke) ni navedel okoliščin, na katere je opiral svojo izločitev (pravilno: predlog za izločitev). Sklep je bil vročen pravdnima strankama, v pravnem pouku pa je bilo s sklicevanjem na sedmi odstavek 72. člena ZPP navedeno, da zoper sklep ni posebne pritožbe.

V skladu z 72. členom ZPP mora stranka v zahtevi za izločitev navesti okoliščine, na katere opira izločitev, nepopolno zahtevo za izločitev pa predsednik senata zavrže s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe (četrti, šesti in sedmi odstavek). V primerih, ko zakon določa, da ni posebne pritožbe, se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP).

Okoliščina, da zoper sklep o zavrženju nepopolne zahteve za izločitev ni posebne pritožbe, torej ne pomeni, da ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Ker je lahko predmet pritožbenega preizkusa, je sodišče dolžno to odločitev obrazložiti, bodisi v pisnem odpravku sklepa bodisi v sodbi. V izpodbijani sodbi ni razlogov za odločitev o zavrženju predloga za izločitev sodnice. Ker gre za odločitev sodišča, ki se v skladu z ZPP sprejme v obliki sklepa, je pritožbeno sodišče pred odločitvijo o pritožbi vrnilo zadevo sodišču prve stopnje, da bi o predlogu za izločitev izdalo obrazložen sklep in s tem odpravilo pomanjkljivost, zagrešeno v postopku odločanja o predlogu za izločitev. S sklepom z dne 12. 9. 2013, ki ga – glede na to, da je bila odločitev sprejeta na obravnavi dne 31. 1. 2012 – pritožbeno sodišče šteje za sklep z dne 31. 1. 2012, pomanjkljivost ni bila odpravljena. Četudi štejemo, da gre pri navedbah v izreku in v obrazložitvi sklepa, da je predmet obravnavanja predlog pooblaščenca tožeče stranke, za pomoto – predlog je namreč podal toženec –, s sklepom ni odpravljen dvom, ali je toženec predlog za izločitev obrazložil ali ne. V zapisniku o glavni obravnavi je zapisano, da je toženec na kratko navedel, da mu sodnica ne dovoli navedb in da se je že vnaprej odločila, v sklepu pa je navedeno le, da je bila zahtevana izločitev, niso pa bile navedene okoliščine, na katere je bila zahteva oprta. Taka obrazložitev ne omogoča presoje pritožbenega sodišča, ali je bil predlog za izločitev v taki meri obrazložen, da bi moralo sodišče pred izdajo sodbe počakati na odločitev predsednika sodišča (prvi odstavek 74. člena ZPP (2)) ali pa je bil neobrazložen in ga je že razpravljajoči sodnik smel zavreči. Ker odločitve o zavrženju predloga za izločitev zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti, nepravilnost v postopku odločanja o predlogu za izločitev pa bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče toženčevi pritožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v delu, v katerem gre za sodbo (I., II., III. in IV. točka izreka), ter sklep o zavrženju predloga za izločitev z dne 12. 9. 2013 (pravilno: z dne 31. 1. 2012) razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Upoštevaje njeno naravo pritožbeno sodišče kršitve ne more samo odpraviti. Pri odločanju o tem, ali bo ponovno zavrglo predlog za izločitev kot neobrazložen ali pa bo predlog predložilo v odločitev predsedniku sodišča, naj sodišče prve stopnje upošteva, da je glede na naravo stvari v dvomu treba predlog za izločitev predložiti v odločanje predsedniku sodišča. Pristojnost razpravljajočega sodnika, da odloči o predlogu za lastno izločitev, je dana le za primere, ko gre za predloge, v katerih postopek odločanja o izločitvi pomeni zgolj in samo zavlačevanje postopka. V dvomu mora o predlogu odločiti tretji. Po zakonu je to predsednik sodišča. Razpravljajoči sodnik bo tako smel ponovno odločiti o zavrženju le, če ne bo podan dvom, da je zahteva za izločitev neobrazložena.

Ker je bilo treba izpodbijano sodbo razveljaviti iz drugih razlogov, ostale pritožbene navedbe ne zahtevajo posebnega odgovora.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) Ker gre le za pisni odpravek sklepa, sprejetega na naroku za glavno obravnavo dne 31. 1. 2012, gre za sklep z dne 31. 1. 2012. (2) Določba se v relevantnem delu glasi: "Če gre za izločitev po 6. točki 70. člena … lahko [sodnik] opravlja nadaljnja dejanja, razen izdaje odločbe, s katero se postopek pred tem sodiščem konča."