Jedro

V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati, ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o., je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis registrske oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

1.Prekrškovni organ, Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku plačilni nalog PN 21227000012 z dne 9. 2. 2021 odpravil, nato pa storilca spoznal za odgovornega za štiri prekrške po 10. alinei četrtega odstavka 50. člena Zakona o cestninjenju (ZCestn) in mu za vsakega od prekrškov določil opomin ter kot enotno sankcijo izrekel opomin.

2.Zoper plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo, kateri je Okrajno sodišče v Novem mestu z izpodbijano sodbo ugodilo in postopek zoper storilca na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ustavilo, odločilo je še, da stroški ustavljenega postopka bremenijo proračun.

3.Proti sodbi vlaga prekrškovni organ pravočasno pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka po 1. in 2. točki 154. člena ZP-1. Predlaga, da višje sodišče pritožbi glede ustavitve prekrška, ugodi in razveljavi sodbo v tem delu ter višje sodišče samo odloči ali vrne okrajnemu sodišču v novo odločanje, saj je sodišče napačno uporabilo določbe ZCestn in ZP-1.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu z 10. alinejo četrtega odstavka 50. člena ZCestn se z globo 800,00 EUR za prekršek kaznuje posameznik, ki prevozi točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na OBU napravi (10. alineja prvega odstavka 42. člena ZCestn). Gre torej za kršitev obveznosti iz 10. alineje prvega odstavka 42. člena ZCestn, ki določa, da je obveznost cestninskega zavezanca tudi, da vozi po cestninski cesti in prevozi cestninsko postajo, točko cestninjenja ali drugo mesto elektronske registracije z elektronsko napravo za cestninjenje na vozilu ustreznega cestninskega in emisijskega razreda ali z registrsko številko vozila, ki je enaka zapisu na elektronski napravi. Za istovrstni prekršek se v skladu s 3. alinejo prvega odstavka 50. člena ZCestn z globo 2.000,00 EUR kaznuje pravna oseba, v skladu s tretjim odstavkom 50. člena ZCestn pa z globo 800,00 EUR tudi odgovorna oseba pravne osebe.

6.Glede na določbe 50. člena ZCestn je tako najprej potrebno ugotoviti, kdo je cestninski zavezanec, ki je kršil 10. alinejo 42. člena ZCestn. Zato je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da 7. člen ZCestn določa cestninske zavezance, ki so: (-) voznik vozila, (-) lastnik vozila ali imetnik pravice uporabe in (-) uporabnik elektronskega cestninjenja. Po naravi stvari je lahko voznik vozila le fizična oseba, medtem ko so lahko lastnik ali imetnik pravice uporabe ter uporabnik elektronskega cestninjenja tako pravna kot tudi fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzem obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo (62. točka prvega odstavka 2. člena ZCestn).

7.V predmetni zadevi je bil storilec spoznan za odgovornega za štiri prekrške po 10. točki četrtega odstavka 50. člena ZCestn, ki naj bi jih storil 11. 1. 2021 ob 18.25 na cestninski cesti A2, 21. 1. 2021 ob 5.23 uri na cestninski cesti A1, 14. 1. 2021 ob 17.07 na cestninski cesti H4 in 14. 1. 2011 ob 19. 14 uri na cestninski cesti A1, s tem, ko je kot voznik tovornega vozila, katerega največja dovoljena masa presega 3500 kg, z registrsko oznako KP Z000, prevozil točko cestninjenja z vozilom, katerega registrska številka ni enaka zapisu na OBU napravi v vozilu. Iz obrazložitve odločbe o prekršku izhaja, da je OBU naprava registrirana na vozilo z registrsko oznako E111.

8.Ob obravnavanju zahteve za sodno varstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo:

(-)da je lastnik vozila, s katerim je bil storjen prekršek, in hkrati tudi cestninski zavezanec pravna oseba A. d.o.o., storilec B. B. pa je zaposlen pri tej pravni osebi kot voznik in je v času navedenem v izreku odločbe o prekršku vozil tovorno vozilo z registrsko oznako KP Z000;

(-)da je pogodbo z upravljavcem cestninskih cest sklenila družba A. d.o.o. in ne storilec kot fizična oseba;

(-)da je prekrškovni organ za iste historične dogodke izdal plačilni nalog tudi pravni osebi A. d.o.o. in ji izrekel globo po prvem odstavku 50. člena ZCestn;

(-)da v izreku odločbe o prekršku ni konkretizirano, da je storilec prekršek storil kot posameznik, na katerega se nanaša četrti odstavek 50. člena ZCestn;

(-)da izrek odločbe o prekršku tudi ne vsebuje navedb o tem, da je storilec pooblaščen opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe in da je bil prekršek storjen pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, kar pomeni, da storilec ni bil spoznan za odgovornega, kot odgovorna oseba pravne osebe (po tretjem odstavku 50. člena ZCestn).

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da storilca ni mogoče obravnavati za isti prekršek kot fizične osebe oziroma posameznika, kot je to storil prekrškovni organ, ker je bila za iste prekrške izrečena globa pravni osebi, ki je lastnik vozila in hkrati uporabnik elektronskega cestninjenja. Navedlo je še, da v tem primeru ne moremo govoriti o solidarni odgovornosti kot je določena v drugem odstavku 7. člena ZCestn, ker je le ta omejena na plačilo cestnine, solidarna odgovornost za prekršek pa po naravi stvari ne obstaja. Glede na navedeno je postopek o prekršku zoper storilca ustavilo na podlagi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1, ker ni izkazana njegova odgovornost za očitano kršitev.

9.Prekrškovni organ v pritožbi navaja, da je bil v zvezi z navedenimi prekrški pravni osebi kot lastnici vozila in hkrati tudi uporabnici elektronskega cestninjenja izdan plačilni nalog na podlagi prvega odstavka 14. člena ZP-1, ki je bil po vloženi zahtevi za sodno varstvo z odločbo o prekršku odpravljen, pravni osebi pa izrečen opomin za vse štiri prekrške. Pritožnik navaja še, da je za navedeni prekršek predpisana globa tudi za odgovorno osebo pravne osebe v tretjem odstavku 50. člena ZCestn. Citira sodbo Vrhovnega sodišča IV Ips 113/2013 z dne 21. 11. 2013 in navaja, da je bilo v navedenem primeru ugotovljeno, da je odgovorna oseba po prvem odstavku 15. člena ZP-1 voznik tovornega vozila, ki je neposredni storilec (v četrtem odstavku 50. člena ZCestn je poimenovan kot posameznik) in je bil vozniku plačilni nalog izdan kot neposrednemu kršitelju. Pojasnjuje, da odgovornosti odgovorne osebe po drugem odstavku 15. člena ni ugotovil, zato ni izvedel postopka zoper odgovorno osebo, ki je pri pravni osebi pooblaščena izvajati dolžno nadzorstvo, s katerim bi se preprečil prekršek.

10.Tako stališče pa je zmotno. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, storilec prekrška, ki ima status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, odgovarja za svoje lastno ravnanje in gre v tem primeru pravzaprav za neposrednega storilca prekrška. Po mnenju višjega sodišča pa bi bilo treba v primeru, ko ima neposredni storilec hkrati status odgovorne osebe, predpis o prekršku pa določa, da za prekršek odgovarjata tako neposredni storilec kot tudi odgovorna oseba, takega posameznika v prekrškovnem postopku obravnavati kot odgovorno osebo, ker ZP-1 odgovorno osebo določa kot vrsto kršitelja s posebnimi lastnostmi in ji s tem dalje poseben položaj, zato bi moral prevladati ta (višji) status. V vsakem primeru pa mora biti status kršitelja (odgovorne osebe ali posameznika) razviden iz izreka odločbe o prekršku oziroma iz opisa dejanskega stanja, če je izdan plačilni nalog.

11.V predmetni zadevi bi moral prekrškovni organ v izreku odločbe o prekršku navesti temelj odgovornosti oziroma konkretizirati odgovornost storilca, pa tega ni storil. Ker se iz izreka odločbe o prekršku ne da razbrati ali je B. B. odgovoren kot posameznik ali kot odgovorna oseba pravne osebe A. d.o.o. je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Po presoji višjega sodišča je v primeru, če je prekršek storjen z motornim vozilom, ki je last pravne osebe in ki je tudi uporabnica elektronskega cestninjenja, lahko (glede na naravo kršitve, ko registrska številka vozila, ni enaka zapisu na OBU napravi), poleg pravne osebe za istovrstni prekršek kaznovana le še odgovorna oseba te pravne osebe. Za odgovorno osebo pravne osebe (po tretjem odstavku v zvezi z 10. alineo prvega odstavka 50. člena ZCestn) je namreč mišljena tista oseba, ki je bila v skladu z notranjimi akti pravne osebe (t.i. uporabnice elektronskega cestninjenja ali na podlagi splošnih predpisov za namestitev OBU naprave v vozilo) tudi zadolžena. Prekrškovni organ je sicer ugotovil, da je storilec uporabljal oziroma vozil vozilo, v katerem je bila nameščena OBU naprava, katere zapis reg. oznake se ne ujema z registrsko oznako vozila, ni pa ugotovil dejstev in okoliščin, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da je pravna oseba A. d.o.o. storilca kot odgovorno osebo pravne osebe zadolžila za kontrolo OBU naprav in opremljenost vozil oziroma z namestitvijo OBU naprave v vozilo, ki ga je vozil B. B. Samo iz ugotovitve, da je storilec z omenjenim vozilom upravljal kot voznik, na to ni mogoče sklepati.

11.Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

-------------------------------

1V njej Vrhovno sodišče navaja, da se neposredni storilec prekrška, ki ima hkrati status odgovorne osebe po prvem odstavku 15. člena ZP-1, obravnava po določbah o odgovornosti odgovorne osebe za prekršek samo, če predpis, ki določa prekršek, ne določa tudi odgovornosti neposrednega storilca za prekršek. Sicer za prekršek odgovarja kot neposredni storilec prekrška. Dejansko pa ta sodba odgovarja na vprašanje ali se v primeru, ko je odgovorna oseba hkrati neposredni storilec prekrška, kršitelju izreče globa oziroma sankcija, ki je predpisana za odgovorno osebo, ali sankcija, ki je predpisana za neposrednega storilca. Za predmetni prekršek je za odgovorno osebo pravne osebe in posameznika predpisana enaka globa 800,00 EUR.

2Ki določa, da je odgovorna tista oseba, ki je pooblaščena opravljati delo v imenu, na račun, v korist ali s sredstvi pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti (odgovorna oseba v širšem pomenu). Po prvem odstavku 15.a člena ZP-1 je odgovorna oseba pravne osebe odgovorna za prekršek, ki ga stori s svojim dejanjem (storitvijo ali opustitvijo) pri opravljanju dejavnosti pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pri izvrševanju pooblastil državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti.

3Kršitelj je tisti, zoper katerega je začet postopek o prekršku pred prekrškovnim organom (prva alinea 48. člena ZP-1). Naloga prekrškovnega organa je, da ugotovi, kdo je neposredni storilec prekrška, torej kdo je bil v konkretnem primeru (na podlagi obsega njegovih pooblastil in obveznosti, povezanih s tem delom) tisti, ki je namestil OBU napravo v tovorno vozilo.

4Sodišče mora v vsakem primeru presoditi, ali je opis dejanja v izreku odločbe o prekršku oziroma v plačilnem nalogu v tolikšni meri konkretiziran, da iz njega izhajajo (vsi) zakonski znaki prekrška. Če v opisu manjka kateri izmed zakonskih znakov prekrška ali če ti zakonski znaki pri opisu dejanja niso konkretno navedeni, potem dejanje, ki se storilcu očita z odločbo o prekršku oziroma plačilnim nalogom, po zakonu ni prekršek.