Jedro

Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega G.K. se ugodi in sodba sodišča prve stopnje pod točko 2 izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je s sodbo I K 10851/2016 z dne 11. 5. 2018 pod točko 1 izreka obdolženega M.Ž. in pod točko 2 izreka obdolženega G.K. spoznalo za kriva storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter jima po 57. členu KZ-1 izreklo pogojni obsodbi; obdolženemu M.Ž. je določilo kazen eno leto in en mesec zapora s preizkusno dobo dveh let; obdolženemu G.K. je določilo kazen eno leto zapora s preizkusno dobo dveh let. Po 73. členu KZ-1 v zvezi s petim odstavkom 186. člena KZ-1 (pravilno: po petem odstavku 186. člena KZ-1) je obdolžencema odvzelo prepovedano drogo; prvemu obdolžencu kokain v teži 3,96 g in konopljo v teži 0,89 g, 0,82 g, 34,40 g; drugemu obdolžencu kokain v teži 2,54 g. Po prvem odstavku 74. člena KZ-1 je obdolženemu G.K. odvzelo premoženjsko korist v znesku 350,00 EUR ter mu vrnilo zaseženo gotovino v znesku 2.040,00 EUR. Na podlagi prvega odstavka 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je obdolžencema naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, in sicer vsakemu polovico stroškov v znesku 11,04 EUR in sodno takso v višini 168,00 EUR, prvega obdolženca je oprostilo plačila stroškov postavljene zagovornice v smislu prvega odstavka 97. člena ZKP, po prvem odstavku 94. člena ZKP pa mu je naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov v znesku 33,90 EUR. Pod točko 3 izreka je M.B. vrnilo zaseženo gotovino v znesku 450,00 EUR.

2. Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženega G.K. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje, podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca oprosti vseh obtožb. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ugotavlja, da je potrebno pritrditi zagovorniku obdolženega G.K., da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker izpodbijana sodba nima razlogov o izpovedbi zunajzakonske partnerke obdolženega G.K., priče L.Š., ki je potrdila zagovor obdolženca, sodišče prve stopnje pa ni obrazložilo niti, zakaj izpovedbi te priče ni verjelo. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je prvostopenjsko sodišče pričo L.Š. zaslišalo na glavni obravnavi 10. 5. 2018, pri tem pa vsebine njene izpovedbe, v kateri je potrdila zagovor obdolženca, da obdolženi občasno uživa prepovedano drogo kokain, s katero se je srečal pred leti, ko je delal v Franciji po več ur na dan ter da je zasežen denar 2.040,00 EUR bil skupno privarčevan in namenjen za plačilo najemnin ter stroškov za otroka, ni povzelo v razloge izpodbijane sodbe, prav tako je ni dokazno ocenilo. Vse navedeno je po oceni pritožbenega sodišča odločilnega pomena za ugotovitev in presojo očitkov iz obtožbe, da je obdolženi G.K. prodal 4 g kokaina obdolženemu M.Ž., čeprav slednji tekom kazenskega postopka okoliščine, da mu je zasežen kokain prodal obdolženi G.K., ni potrdil, obdolženi G.K. pa je prodajo kokaina obdolženemu M.Ž. vztrajno zanikal. Sodišče prve stopnje je zaključke o prodaji naredilo na podlagi izpovedbe policista B.B., ki je povedal, da je obdolženi M.Ž. po opravljenem razgovoru (približno eno uro po tem, ko je bilo odpravljeno njegovo pridržanje), podal kazensko ovadbo zoper soobdolženega G.K., da mu je on prodal zaseženo drogo ter na podlagi količine obdolženemu G.K. zasežene droge kokain 2,54 g, ki je bila pakirana v treh zvitkih alu folije po 0,78 g, 0,86 g in 0,81 g, katerim pa brez pomisleka, glede na večjo količino zasežene droge obdolženemu M.Ž., ni mogoče slediti. Pritožbeno sodišče tako soglaša tudi s stališči pritožbe, da iz razlogov izpodbijane sodbe ne izhaja na podlagi česa sodišče prve stopnje sklepa, da je prodajalec prepovedane droge prav obdolženi G.K. in ne morda obdolženi M.Ž.. Nejasni in v nasprotju s podatki spisa pa so tudi razlogi sodišča prve stopnje, ki ni sledilo zagovoru obdolženega G.K., da je dobro situiran in da z delom v podjetju E. d. o. o. dovolj zasluži, da mu ni potrebno prodajati prepovedane droge, kar je po oceni pritožbenega sodišča prav tako odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje niti ni ugotavljalo.

5. S takšno izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, pa je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej. Z navedenim, ker izpodbijana sodba nima razlogov o delu zagovora obdolženca in izpovedbi priče L.Š., kar predstavlja razloge o odločilnih dejstvih, je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

6. Obstoj take kršitve ima vselej za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (prvi odstavek 392. člena ZKP). V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljeno kršitev in o zadevi vnovič odločilo. Pri tem bo kritično presodilo ostale pritožbene navedbe zagovornika, ki gredo v smeri zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Z njimi se namreč pritožbeno sodišče, glede na naravo ugotovljene kršitve, ni moglo ukvarjati.

7. Sklep pritožbenega sodišča temelji na določilu prvega odstavka 392. člena ZKP.