Jedro

Lekarniška dejavnost se po prvem odstavku 5. člena ZLD-1 uvršča med javne zdravstvene službe. Gre za regulirano dejavnost, ki se izvaja pod pogoji ZLD-1. Že iz tega, da gre za regulirano dejavnost, ki se med drugim izvaja tako, da se za ustanovitev podružnice lekarne ob izpolnjenih pogojih ZLD-1 izda dovoljenje, izhaja, da gre za upravno zadevo.

Izpolnjenost pogojev za izdajo dovoljenja je stvar vsebinske presoje utemeljenosti ali neutemeljenosti zahteve, zato upravni organ o tem lahko odloči šele po izvedenem postopku z odločbo, s katero dovoljenje izda ali pa zavrne zahtevo za njegovo izdajo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Občinske uprave Občine Jesenice št. 160-5/2019 z dne 13. 12. 2019 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

**Potek upravnega postopka**

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjski organ zavrgel tožničino vlogo za pridobitev dovoljenja za lekarniško podružnico. V obrazložitvi ob sklicevanju na 129. in 2. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) ter določbe Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1), Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) in Zakon o lokalni samoupravi (ZLS) ugotavlja, da v tej zadevi ne gre za upravno zadevo in da tožnica ni stvarno pravno legitimirana za vložitev vloge.

2. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. V obrazložitvi pritrjuje prvostopenjskemu upravnemu organu, da v tej zadevi ne gre za upravno stvar in da tožnica ni stvarno legitimirana za vložitev vloge.

**Povzetek bistvenih navedb strank v upravnem sporu**

3. Tožnica se z izpodbijano odločitvijo ne strinja in zoper njo vlaga tožbo, s katero sodišču predlaga, naj prvostopenjsko odločbo odpravi in zadevo vrne istemu organu v ponoven postopek. Med drugim navaja, da toženka njene vloge ni obravnavala vsebinsko. Ob sklicevanju na določbe ZUP in ZLD-1 uveljavlja, da bi toženka morala o njeni vlogi odločiti vsebinsko po izvedenem ugotovitvenem postopku. Toženki očita, da se je z navedbo, da na njenem območju ne obstaja potreba po širjenju lekarniške mreže, spustila v vsebinsko obravnavanje vloge, zaradi česar njene vloge ne bi smela zavreči. Dodaja, da je ta navedba tudi neobrazložena, zaradi česar sklepa ni mogoče preizkusiti. Navaja še, da je lekarniška dejavnost gospodarska dejavnost in da toženka s svojim ravnanjem protipravno omejuje konkurenco na trgu.

4. Toženka na tožbo ni odgovorila poslala pa je upravne spise zadeve.

**Odločanje po sodnici posameznici**

5. Sodišče je 6. 1. 2022 na podlagi tretje alineje drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) sprejelo sklep, da o zadevi odloča sodnica posameznica.

**K I. točki izreka**

6. Tožba je utemeljena.

7. Predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu je toženkina odločitev o zavrženju tožničine vloge za pridobitev dovoljenja za lekarniško podružnico. Med strankama je sporno, ali je toženka smela tožničino vlogo zavreči že v okviru predhodnega preizkusa na podlagi 129. člena ZUP ali pa bi jo morala vsebinsko obravnavati in o njej meritorno odločiti.

8. Toženka svojo odločitev opira na 1. in 2. točko prvega odstavka 129. člena ZUP. Po 1. točki navedene določbe ZUP organ zahtevo zavrže, če zadeva, na katero se vloga nanaša, ni upravna zadeva. Po 2. točki pa zahtevo zavrže, če vložnik v vlogi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka.

9. Po 2. členu ZUP je upravna zadeva odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava (prvi odstavek). Šteje se, da gre za upravno zadevo, če je s predpisom določeno, da organ v neki zadevi vodi upravni postopek, odloča v upravnem postopku ali izda upravno odločbo oziroma, če to zaradi varstva javnega interesa izhaja iz narave zadeve (drugi odstavek).

10. Z obravnavano vlogo je tožnica zahtevala izdajo dovoljenja za podružnično lekarno. ZLD-1 v tretjem odstavku 10. člena določa, da dovoljenje za poslovanje podružnice lekarne izda občina, na območju katere se podružnica lekarne ustanovi, na podlagi predhodnega mnenja Lekarniške zbornice Slovenije in soglasja ministrstva, pristojnega za zdravje.

11. Lekarniška dejavnost se po prvem odstavku 5. člena ZLD-1 uvršča med javne zdravstvene službe. Gre za regulirano dejavnost, ki se izvaja pod pogoji ZLD-1. Že iz tega, da gre za regulirano dejavnost, ki se med drugim izvaja tako, da se za ustanovitev podružnice lekarne ob izpolnjenih pogojih ZLD-1 izda dovoljenje, izhaja, da gre za upravno zadevo. Gre za to, da pristojen oblastni organ (ex iure imperii) po izvedenem upravnem postopku odloči o vlogi stranke za izdajo dovoljenja, bodisi tako da ob izpolnjenih pogojih dovoljenje izda, bodisi da ga, če pogoji za izdajo dovoljenja niso izpolnjeni, zavrne. Ker po tretjem odstavku 5. člena ZLD-1 lekarniško dejavnost na primarni ravni zagotavlja občina, je v skladu tretjim odstavkom 10. člena ZLD-1 tista občina, na območju katere se lekarna ustanavlja, pristojna za vodenje upravnega postopka in odločitev o vloženi zahtevi.

12. Toženka je zmotno presodila tudi, da so izpolnjeni pogoji za zavrženje tožničine vloge na podlagi 2. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker po tem zakonu ne more biti stranka. Upravni postopek za izdajo dovoljenja je predlagalni postopek, zato vedno teče na zahtevo določenega subjekta, ki z zahtevo, v kateri zatrjuje obstoj upravičenih pogojev, uveljavlja izdajo dovoljenja. Izpolnjenost pogojev za izdajo dovoljenja je stvar vsebinske presoje utemeljenosti ali neutemeljenosti zahteve, zato upravni organ o tem lahko odloči šele po izvedenem postopku z odločbo, s katero dovoljenje izda ali pa zavrne zahtevo za njegovo izdajo. Z navedbami, da ima tožnica koncesijo na območju občine Grosuplje in da je območje toženke že pokrito z mrežo lekarniške dejavnosti, je tožnica presojala utemeljenost tožničine vloge, o tem pa, kot že rečeno, lahko po izvedenem upravnem postopku odloči le z odločbo.

13. Ker je toženka zmotno uporabila določbe ZUP in o tožničini vlogi ni vsebinsko odločila, temveč jo je zavrgla, je zagrešila kršitev iz 3. točke drugega odstavka 237. člena ZUP. Sodišče je zato, ne da bi se spuščalo v presojo ostalih tožbenih navedb, tožbi na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, zadevo pa na podlagi tretjega odstavka istega člena ZUS-1 vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka vsebinsko odločiti o tožničini vlogi za izdajo dovoljenja za podružnico lekarne .

14. Sodišče je na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člen ZUS-1 o tožbi odločilo brez glavne obravnave, saj je ugotovilo, da je že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom **K II. točki izreka**

15. Kadar sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov v pavšalnem znesku, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker v zadevi ni bila opravljena glavna obravnava, tožnico pa je v postopku zastopala odvetnica, se ji priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR, kar skupaj znaša 347,70 evrov. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1. c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah ZST-1).