Jedro

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop. Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje izvajajo, oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je bilo tožeči stranki naloženo, da takoj ustavi gradnjo prizidka tlorisne velikosti cca. 7,30 m x 18,20 m, k obstoječi okrepčevalnici na zemljišču s parc. št. 377/3 in 377/4 obe k.o. ... Določen ji je bil rok treh mesecev za odstranitev in vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje na lastne stroške. Nadalje so bile tožeči stranki naložene prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov. Inšpektor v izpodbijani odločbi navaja, da je tožnica z gradnjo prizidka pričela v mesecu maju 2009 in da si zanj ni pridobila ustreznega gradbenega dovoljenja. Želela si je pridobiti enostavno gradbeno dovoljenje, kar pa je Upravna enota Ptuj zavrnila. Investitorka je novozgrajeni objekt zgradila na zemljišču, ki ni v celoti v njeni lasti (zemljišče s parc. št. 377/3 k.o. ...). Investitorki je bila zavrnjena tudi vloga za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta – zimsko letnega vrta v velikosti 30 m2, lociranega na zemljišču s parc. št. 377/4 k.o. ..., saj prizidek k obstoječi okrepčevalnici ne sodi med nezahtevne objekte ampak med manj zahtevne objekte, za katero je potrebno gradbeno dovoljenje. Ker si investitorka v skladu z določbami 3. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 in 126/07, v nadaljevanju ZGO-1) gradbenega dovoljenja ni pridobila, gre za nelegalno gradnjo po določilu točke 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Tako so bili podani pogoji za izrek ukrepa po 152. členu ZGO-1, ki določa, da v primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Inšpektorica pa je izrekla še prepovedi po določbi 158. člena ZGO-1. Po vloženi pritožbi je Ministrstvo za okolje in prostor kot pritožbeni organ 3. in 4. točko izreka izpodbijane odločbe odpravil in nadomestil z novo 3. točko, ki se glasi: „za objekt iz 1. točke izreka te odločbe se prepoveduje: izvedba komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, njihova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim, sklepanje drugih pravnih poslov, kot sklenitev kreditnih, zavarovalnih, najemnih, zakupnih, delovršnih in drugih pravnih poslov med živimi“. Pritožbeni oran je pritožbi deloma ugodil, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja pritožba. Pod točko 3. in 4. izreka izpodbijane odločbe je upravni organ prve stopnje izrekel prepovedi za nelegalno grajeni prizidek glede na zemljišče, na katerem objekt stoji z oziroma na to, da je lastniško stanje zemljišča s parc. št. 377/3 drugačno kot za parc. št. 377/4 k.o. ... Prizidek je enoten objekt, prepovedi pa se izrečejo za objekt, zato ni mogoče odrediti prepovedi na takšen način, kot so bile izrečene. V ostalem je pritožbeni organ pritožbo zavrnil kot neutemeljeno. V postopku na prvi stopnji je bilo ugotovljeno, da tožeča stranka za obravnavano gradnjo predpisanega gradbenega dovoljenja nima, čemur tudi tožeča stranka ne oporeka. Zato je prvostopenjski upravni organ pravilno uporabil določbe 152. člena ZGO-1 in izrekel inšpekcijski zavezanki ustrezen inšpekcijski ukrep. Neutemeljena je pritožbena navedba, da namerava tožnica za obravnavano gradnjo pridobiti gradbeno dovoljenje. Investitor sme z gradnjo objekta za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje začeti, ko pridobi ustrezno gradbeno dovoljenje. Če tega nima, nelegalno gradi. Inšpekcijski ukrep pri nelegalni gradnji pa je ustavitev takšne gradnje in njena odstranitev. Razlogi zaradi katerih tožnica gradbenega dovoljenja za sporni prizidek nima, pa za odločitev v danem primeru niso pravno pomembni. Za pravilno uporabo določb 152. člena ZGO-1 je bistveno le, če ima investitor za objekt veljavno gradbeno dovoljenje ali ga nima.

Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu. Po mnenju tožnice nobena od izpodbijanih odločb, to je prvostopenjska in drugostopenjska odločba nista skladni z določili Zakona o splošnem upravnem postopku in pravno nobena ni utemeljena. Pred pričetkom gradnje je na mestu gradnje že obstajal objekt in sicer urejeno in asfaltirano parkirišče. Zato torej ni šlo za zemljišče kot ga navaja odločba z dne 20. 10. 2009. Tožena stranka je prav tako v celoti prezrla dejstvo, da je tožnica solastnica predmetne nepremičnine in da tožnica nikoli ni gradila na tujem zemljišču pač pa izključno na lastnem zemljišču. Spregledano je bilo tudi dejstvo, da je tožnica dne 8. 5. 2009 vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja. K tožbi prilaga fotografijo tega prizidka, iz katerega je nedvomno razvidno, da gre za nezahtevni objekt, saj gre za prizidek k Okrepčevalnici A., ki je razviden na fotografiji in je obdan s cvetličnimi lončki. K tožbi še dodaja, da gre za diskriminacijo tožnice, saj je upravni organ ravnal v korist političnega nasprotnika kandidata za župana – zakonca tožnice. Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tožbi ugodi in obe odločbi odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopni in drugostopni odločbi in se sodišče, da ne bi prišlo do ponavljanja, nanje v tej sodbi sklicuje (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop (12. točka 1. odstavka 2. člena ZGO-1). Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje izvajajo, oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (točka 12.1 prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Kot izhaja iz ugotovitev upravnega postopka, ki med strankama niso sporna, je tožnica brez gradbenega dovoljenja, ki bi ga za takšno gradnjo morala imeti, gradila prizidek tlorisne velikosti cca. 7,30 m x 18,20 m k obstoječi okrepčevalnici na zemljišču s parc. št. 377/3 in 377/4 obe k.o. ... Ker sta upravna organa pravilno ugotovila, da gre za nelegalno gradnjo sta tudi pravilno odredila ukrepe, ki jih gradbeni inšpektor odredi pri nelegalni gradnji in jih določa 152. člen ZGO-1. Ta določa, da v primeru nelegalne gradnje inšpektor odredi, da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Po presoji sodišča je bila navedena določba pravilno uporabljena, saj tožnica ni izkazala, da je za sporni objekt, za gradnjo katerega je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje to tudi pridobila. Ker gre torej v tem primeru za nelegalno gradnje, je izrek inšpekcijskega ukrepa po 152. členu ZGO-1 utemeljen.

Tožnica s tožbenimi ugovori ne more pripeljati do drugačne odločitve. Dejstvo, da je tožnica zaprosila za gradbeno dovoljenje (vendar ga ni dobila kot je razvidno iz podatkov v upravnih spisih) za presojo pravilnosti izrečenega inšpekcijskega ukrepa ni pomembno. Tako v zvezi s tem tudi ni pomembno ali je tožnica lastnica ali solastnica nepremičnine, ravno tako na odločitev ne vpliva tožbeni ugovor, da je na mestu gradnje že obstajal objekt, to je asfaltirano parkirišče, saj ji je z inšpekcijskim ukrepom naloženo vzpostavitev zemljišča v prejšnje stanje. Na odločitev v tem upravnem sporu tudi ne vplivajo tožničine navedbe glede morebitnih osebnih sporov.

Po povedanem sta odločbi prvostopenjskega in drugostopenjskega organa pravilni in zakoniti, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je odločilo na nejavni seji in ni sledilo predlogu tožeče stranke za razpis obravnave na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožnikom in tožencem ni sporno.