Jedro

Toženka okoliščine, ali v premoženje prizadete stranke spada tudi kupnina za prodano stanovanje, ni ugotavljala, bi pa lahko vplivala na upravičenje prizadete stranke do BPP, zato se sodišče strinja s tožnico, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Kopru št. Bpp 377/2014 z dne 1. 12. 2014 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. (v tem upravnem sporu prizadete stranke) z dne 14. 5. 2014 za odobritev redne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji nepravdnega postopka Okrajnega sodišča v Kopru, opr. št. N 73/2013, in sicer od 14. 5. 2014, do prejema prvostopenjske odločbe, s katero se postopek na prvi stopnji zaključi, razen plačila sodnih taks. Za izvajanje odobrene brezplačne pravne pomoči je določila odvetnico B.B. iz Kopra.

Glede izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP toženka v obrazložitvi navaja, da prizadeta stranka razen pokojnine nima drugih dohodkov, je pa lastnica osebnega avtomobila, vrednega 390,00 EUR, in solastnica nepremičnine, v kateri živi, pri čemer njen solastniški deleže ne presega standarda primernega premoženja, zato se ne upošteva kot premoženje. Vrednost njenega solastniškega deleža na poslovnem prostoru v Piranu pa po podatkih GURS znaša 2.905,70 EUR.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka pri ugotavljanju finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči dejansko stanje nepopolno oziroma zmotno ugotovila. Navaja, da je bila prizadeta stranka lastnica enosobnega stanovanja na naslovu C., ki ga je v letu 2011 prodala in zanj prejela kupnino v višini 93.840,00 EUR, kar dokazuje s kupoprodajno pogodbo z dne 20. 4. 2011, sklenjeno med prizadeto stranko in kupcema D.D. in E.D.. Ugotavlja, da je bila pogodba realizirana, iz vpogleda v zemljiško knjigo za predmetno stanovanje pa je razvidno, da sta kupca že vknjižena na navedeni nepremičnini kot lastnika. Tako prejeti znesek kupnine nedvomno predstavlja premoženje prizadete stranke, ki presega z zakonom določeno vrednost premoženja. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je že leta 2008 navedeno enosobno stanovanje „prenesla na svojega očeta F.F.“, kar je razvidno iz pogodbe, sklenjeni pri notarki G.G. Res je leta 2011 nastopala kot prodajalka nasproti kupcema D.D. in E.D., čeprav ni bila dejanska lastnica omenjene nepremičnine, vendar izključno zato, ker bi bil dejanski lastnik dolžan plačati višjo dohodnino iz naslova odsvojitve kapitala. Poudarja, da nikoli niti ni videla niti prejela kupnine za predmetno nepremičnino. Po njenem vedenju kupca kupnine nista poravnala niti F.F. Ali je slednji zoper njiju sprožil postopek, ji ni znano. Predlaga, naj sodišče poleg nje zasliši F.F. in notarko G.G. Dopolnitvi odgovora na tožbo prilaga še pogodbo o prenosu lastninske pravice z dne 19. 11. 2008 in dokazila, iz katerih izhaja, da je upravnik stavbe na naslovu C. v letu 2010 za lastnika spornega stanovanja štel F.F., kar izhaja iz vabila lastniku zaradi plačila stroškov z dne 25. 8. 2010. Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po 14. členu istega zakona se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo tam naštete določbe Zakona o socialnem varstvu, ki so bile nadomeščene z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ustrezne določbe tega zakona so bile spremenjene z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki v prvem odstavku 152. člena določa osnovni znesek minimalnega dohodka 269,20 EUR, v petem odstavku istega člena pa določa, da se denarna socialna pomoč – in s tem glede na 14. člen ZBPP tudi BPP – ne dodeli osebi, ki ima prihranke oziroma premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre in ki dosega ali presega 13.780,00 EUR.

Med strankama je sporno, ali je pravilna ugotovitev toženke, da prizadeta stranka takega premoženja nima, saj tožnica dokazuje, da v njeno premoženje spada tudi kupnina v višini 93.840,00 EUR, ki naj bi jo prizadeta stranka prejela iz naslova prodaje enosobnega stanovanja na naslovu C. na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 20. 4. 2011, ki jo je sklenila s kupcema D.D. in E.D..

Prizadeta stranka v odgovoru na tožbo trditvi tožnice, da v njeno premoženje spada tudi navedena kupnina, nasprotuje in navaja, da predmetna nepremičnina v času sklenitve kupoprodajne pogodbe ni bila več v njeni lasti, saj jo je že leta 2008 prodala očetu F.F., kar dokazuje s kupoprodajno pogodbo z dne 19. 11. 2008, kupoprodajno pogodbo pa je s kupcema D.D. in E.D. sklenila samo zaradi izognitve plačilu večjega davka.

Ker toženka okoliščine, ali v premoženje prizadete stranke spada tudi kupnina za prodano stanovanje, ni ugotavljala, bi pa lahko vplivala na upravičenje prizadete stranke do BPP, se sodišče strinja s tožnico, da je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena vrnilo toženki v ponoven postopek. V tem postopku bo toženka morala raziskati še okoliščine v zvezi s kupnino, ki naj bi jo prizadeta stranka prejela iz naslova kupoprodajne pogodbe, pri tem pa izvesti dokaze, ki jih predlagata tožnica in prizadeta stranka, ter se opredeliti, ali tudi ta (kupnina) spada v premoženje prizadete stranke. Ko rečeno, je od te okoliščine odvisno upravičenje prizadete stranke do BPP. Ta okoliščina namreč ni bila predmet ugotovitvenega postopka oziroma obrazložitve izpodbijane odločbe, zato se sodišče v upravnem sporu do nje ni moglo opredeliti.