Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odprava ukrepa začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe bi lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, kot to navaja pritožnica, pri čemer izpostavlja tudi konkretno nevarnost, da bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali z prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe, kar je tudi natančno opredeljeno in konkretizirano v predlogu tožilstva za podaljšanje predloga.
I. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se začasno zavarovanje, ki je bilo odrejeno s sklepom dne 6. 7. 2013, ter nazadnje podaljšano dne 3. 1. 2017, - s katerim je bilo obdolženim in pravni osebi: R.H., roj., EMŠO , stan. M. 13, R.D., M.H., roj., EMŠO, stan. M. 13, .R.D., družbi L.L., s sedežem C., matična številka, davčna številka, ali komu drugemu po njihovem pooblastilu prepovedano razpolaganje in obremenjevanje v nadaljevanju navedenega premoženja ter se odredi podaljšanje začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi do vrednosti 247.853,00 EUR, za šest mesecev in sicer do 5. 1. 2018, ter se odredi:
II. Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu, Kidričeva 1, 2380 Slovenj Gradec, da vpiše zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnine oziroma njenih deležev, vpisanih v zemljiško knjigo za nepremičnine: - ID znak: x/1-0, ki obsega stanovanjsko stavbo v izmeri 121 m2 in dvorišče v izmeri 587 m2, katerih lastnika sta M.H. in R.H. (vsak do 1/2), - ID znak: x/2-0, ki obsega cesto v izmeri 318 m2, katere lastnica je R.H.;
III. Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), Trg Leona Štuklja 10, 2000 Maribor, da vpiše z zaznambo v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, prepoved odtujitve ali obremenitve vozila znamke VOLKSWAGEN, tip TIGUAN/2.0/TDI 4M, številka šasije , katerega lastnik je M.H.;
IV. Banki N d.d., R.H. ali komu drugemu po njenem pooblastilu odreče izplačilo zneska do višine 237.745,00 EUR iz TRR št. SI56 in iz varčevalnega računa št. SI56, imetnice R.H.; V. AJPES vpiše v zaznambo v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, prepoved odtujitve ali obremenitve za vozilo znamke VOLKSWAGEN, tip vozila GOLF/1,9 TDI, katerega lastnica je R.H.;
VI. Zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Ptuju, da vpiše zaznambo prepovedi odtujitve ali obremenitve nepremičnin oziroma njihovih deležev, vpisanih v zemljiško knjigo za nepremičnine: - ID znak: x-26, ki obsega stanovanjske prostore v izmeri 91,90 m2 na naslovu Č. 6A, 2250 Ptuj, katerih lastnik je ciprska družba L.L..
1. Z napadenim sklepom je Okrožno sodišče v Mariboru v skladu s prvim odstavkom 502.c členom v zvezi s 502.a členom Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odpravilo začasno zavarovanje, ki je bilo odrejeno s sklepom dne 6. 7. 2013 ter nazadnje podaljšano s sklepom dne 3. 1. 2017 za šest mesecev.
2. Zoper prvostopni sklep se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in podaljša zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi za dobo šestih mesecev ter prepove razpolaganje in obremenjevanje v predlogu za podaljšanje zavarovanja navedenega premoženja.
3. Pritožba je utemeljena.
4. Okrožna državna tožilka se sicer pritožuje zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz člena 371/I-10 ZKP, ker sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določb 502. člena ZKP, pa je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sklepa. Takšne pritožbene navedbe pa so nejasne, saj je kršitev iz člena 371/I-10 ZKP podana, če je sodišče prve stopnje s sodbo prekršilo člen 385 ZKP. Člen 385 ZKP pa govori o tem, da če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije. Nič od navedenega sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi ni prekršilo. Je pa očitno, da pritožnica z navedbami, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo člen 502 ZKP, graja dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje ugotovilo v obravnavani zadevi.
5. Pritrditi pa je pritožbi zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Preizkus napadenega sklepa v smeri pritožbenih navedb je namreč pokazal, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je zoper obdolžene iz razloga po 3. točki 358. člena ZKP izreklo oprostilno sodbo, da naj bi storili nadaljevano kaznivo dejanje goljufije po prvem in tretjem odstavku 211. člena v zvezi s členom 54 in drugim odstavkom 20. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Dne 5. 7. 2017 pa je sodišče prve stopnje z napadenim sklepom na podlagi prvega odstavka 502.c člena ZKP v zvezi s členom 502.a ZKP odpravilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi z obrazložitvijo, da zaradi izreka oprostilne sodbe za podaljšanje ukrepa ni podlage.
6. Okrožna državna tožilka takšni odločitvi sodišča prve stopnje nasprotuje in navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo obstoj pogojev po členu 502 ZKP ter tega člena ni pravilno uporabilo. Navaja namreč, da se z nepravnomočno oprostilno sodbo, razlogi zaradi katerih je bilo začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi odrejeno in nato večkrat podaljšano, niso spremenili. Izrečena oprostilna sodba namreč še ni pravnomočna in zato ne more vzbuditi upravičenega zaupanja, da je utemeljen sum glede očitanih kaznivih dejanj v celoti ovržen, ampak pa je po mnenju pritožnice le omajan, kar pa ne narekuje odpravo začasnega zavarovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot je to z napadenim sklepom odločilo sodišče prve stopnje. V primeru pravnomočne oprostilne sodbe pa je situacija drugačna, saj je s tem ovržen obstoj utemeljenega suma, kar pa v obravnavani zadevi še ni primer. Zato ima pritožnica prav, da so še vedno podane vse okoliščine, ki potrjujejo obstoj pogojev določenih v prvem odstavku 502. člena ZKP, po katerih je bilo odrejeno začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi in tudi večkrat podaljšano. Odprava navedenega ukrepa po izreku nepravnomočne oprostilne sodbe bi namreč lahko prinesla tudi nepopravljive posledice, kot to navaja pritožnica, pri čemer izpostavlja tudi konkretno nevarnost, da bi obdolženci onemogočili ali precej otežili odvzem premoženjske koristi po končanem kazenskem postopku, bodisi z odtujitvijo ali z obremenitvijo premoženja ali z prenosom premoženja na povezane osebe oziroma gospodarske družbe, kar je tudi natančno opredeljeno in konkretizirano v predlogu tožilstva za podaljšanje predloga.
7. Po tretjem odstavku 502.b člena ZKP lahko začasno zavarovanje po vložitvi obtožnice traja največ šest mesecev. Zato je pritožbeno sodišče začasno zavarovanje za šest mesecev podaljšalo, pri tem pa je upoštevalo tudi rok trajanja začasnega zavarovanja, ki sme do izreka sodbe sodišča prve stopnje skupaj trajati tri leta (člen 502.b/IV ZKP) oziroma do izvršitve pravnomočne sodne odločbe o odvzemu premoženjske koristi, skupaj največ deset let (člen 502.b/V ZKP).
8. Glede na navedeno in ker še vedno obstaja realna in konkretna nevarnost, da v kolikor premoženje ne bi bilo ustrezno zavarovano, bi to otežilo nadaljnji odvzem protipravne premoženjske koristi, zaradi česar je podaljšanje zavarovanja potrebno.
9. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi okrožne državne tožilke v celoti ugodilo ter odločilo tako kot izhaja iz izreka tega sklepa.
10. S tem je sklep utemeljen.