Jedro

V nasprotju z ustavno pravico do pritožbe je odločitev sodišča, vsebovana v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki toženi stranki nalaga plačilo sodne takse iz plačilnega naloga Pg 17/2012-33 z dne 13. 12. 2012 v roku petnajstih dni, šteto od prejema izpodbijanega sklepa, sicer bo sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Dokler namreč odločitev sodišča o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse ni pravnomočna, rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči, tožena stranka pa tudi ne sme trpeti sankcije neplačila sodne takse.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka razveljavi in v tem delu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v I. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrnilo predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodnih taks (I. točka izreka), toženo stranko pa pozvalo, da v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa plača sodno takso tako, kot je določena v plačilnem nalogu Pg 17/2012-33 z dne 13. 12. 2012, v nasprotnem primeru bo sodišče štelo, da je pritožba umaknjena (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka, uveljavljala pa je pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala spremembo sklepa z ugoditvijo njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba zoper I. točko izreka sklepa ni utemeljena.

4. Svojemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse za postopek o pritožbi, v katerem je kot razlog za oprostitev plačila sodne takse navedla le blokado njenih transakcijskih računov, je tožena stranka predložila izjavo o premoženjskem stanju, ki pa je pomanjkljiva, saj v njej ni navedla niti zahtevanih podatkov o višini aktive in pasive iz bilance stanja iz zadnjega letnega poročila, podatkov o čistem poslovnem izidu obračunskega obdobja, o bilančnem dobičku ali bilančni izgubi iz izkaza poslovnega izida iz zadnjega letnega poročila. Podala je le podatek, da je imela prilive na transakcijskih računih v zadnjih treh mesecih, številke transakcijskih računov in navedla, da so blokirani. Sodišče prve stopnje je zato vpogledalo v izkaz poslovnega izida za toženo stranko za leto 2011 in bilanco stanja na dan 31. 12. 2011 na spletnih straneh AJPES. Po ugotovitvi, da ima tožena stranka po navedenih računovodskih izkazih za leto 2011 dolgoročnih sredstev za 497.296,00 EUR, dolgoročnih obveznosti pa za 17.330,00 EUR in kratkoročnih sredstev za 22.223,00 EUR, kratkoročnih obveznosti pa za 96.839,00 EUR je zaključilo, da premoženjsko stanje tožene stranke ne opravičuje tožene stranke oprostitve plačila sodne takse, saj tožena stranka niti ni navedla, da bi bilo njeno poslovanje v letu 2012 bistveno drugačno.

5. S takim zaključkom prvostopenjskega sodišča pritožbeno sodišče soglaša. Pri presoji, ali so podani pogoji za taksno oprostitev taksnega zavezanca, ki je pravna oseba, mora po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 sodišče upoštevati njegovo premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke. Blokada njenih transakcijskih računov, na katero se je sklicevala tožena stranka v predlogu za taksno oprostitev, sicer res kaže na njene likvidnostne težave, kar pa še ne zadostuje za njeno taksno oprostitev. Premoženjsko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, namreč taksne oprostitve ne opravičuje. Tožena stranka namreč šele v pritožbi navaja, da dolgoročna sredstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, v pretežni meri (467.334,00 EUR) predstavljajo terjatve iz danih posojil, ki pa so dejansko neizterljive in zato tudi neunovčljive in da je prav zaradi nevračanja posojil zašla v likvidnostne težave. Celotni prihodki pa so se v letu 2012 glede na leto 2011 bistveno zmanjšali. Vse navedeno pa so pritožbene novote, ki jih skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 pritožbeno sodišče ne sme presojati, saj pritožnica ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku na prvi stopnji.

6. Glede na razpoložljivo trditveno in dokazno gradivo je torej tudi po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da zgolj likvidnostne težave tožene stranke ob ugotovljenem njenem premoženjskem stanju ne opravičujejo odločitve o taksni oprostitvi plačila sodne takse za postopek v pritožbi. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče v tem delu zavrnilo in v 1. točki izreka potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

7. Pritožba zoper II. točko izreka sklepa je utemeljena.

8. V nasprotju z ustavno pravico do pritožbe (25. člen Ustave) pa je odločitev sodišča, vsebovana v II. točki izreka izpodbijanega sklepa, ki toženi stranki nalaga plačilo sodne takse iz plačilnega naloga Pg 17/2012-33 z dne 13. 12. 2012 v roku petnajstih dni, šteto od prejema izpodbijanega sklepa, sicer bo sodišče štelo, da je pritožba umaknjena. Dokler namreč odločitev sodišča o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse ni pravnomočna, rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči, tožena stranka pa tudi ne sme trpeti sankcije neplačila sodne takse. Pritožbeno sodišče je zato po uradni dolžnosti sklep sodišča prve stopnje v tem delu razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje oziroma postopek (3. točka 365. člena ZPP), v katerem bo sklep z novim rokom za plačilo sodne takse lahko izdalo šele po upoštevanju subjektivne meje pravnomočnosti v tem pritožbenem postopku izdanega sklepa.