Jedro

Tožnik v pritožbenem postopku ni mogel več z uspehom podajati navedb, da mu niso dodeljena zaokrožena zemljišča, ki bi ustrezala usmeritvi njegovega gospodarjenja, ob tem ko je, kar niti ni sporno, pripombe k elaboratu nove razdelitve lahko poda(ja)l ter so bile te obravnavane ter se je z rešitvami strinjal do te mere, da je zapisnike z dne 5. 3. 2008 in 20. 3. 2008 podpisal. Drugostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da ni mogoče primerjati vrednosti oziroma kvalitete posamezne dodeljene parcele s posamezno v komasacijski sklad vloženo parcelo, kajti predmet komasacije so vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča ter se vrednost vseh dodeljenih zemljišč skupaj primerja z vrednostjo vseh vloženih zemljišč ter da se vložena in dodeljena zemljišča tudi označujejo z vrednostnimi razredi ter pri dodelitvi to ustrezno upošteva. Ugovora nepravilnega vrednotenja zemljišč tožnik torej ni mogel več z uspehom uveljavljati v pritožbenem postopku, niti tega ne more v predmetnem upravnem sporu, kajti v komasacijskem postopku mu je bilo to (da poda pripombe k razgrnjenemu elaboratu vrednotenja zemljišča) omogočeno, pa tedaj pripomb ni uveljavljal.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravna enota Grosuplje (v nadaljevanju prvostopenjski organ) je z izpodbijano odločbo odločila, da se zemljišča iz komasacijskega sklada na komasacijskem območju ..., ki so navedena v odločbi o uvedbi komasacijskega postopka z dne 27. 1. 2004, na novo razdelijo med komasacijske udeležence, tako da tožnik vlaga v komasacijski sklad zemljišča s parc. št. 39, 44, 95, 97, 129, 132, 212, 245, 294/1, 323/25, 338, 381, 415/1, 415/2, 421/1, 421/2, 422/1, 422/2, 455, 500, 501, 829/1, 829/2, 829/3 in 1838, vse k.o. ... (kot so opredeljena s podatki o vrsti rabe, katastrskem razredu, površini v m2, površini po vrednostnih razredih ter vrednostih v cenilnih enotah pred in po odbitku zaradi povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti), iz komasacijskega sklada pa se mu dodelijo zemljišča s parc. št. 2315, 2339, 2371, 2403 in 2519, vse k.o. ... (kot so opredeljena s podatki kot zgoraj). Organ v obrazložitvi odločbe navaja, da so bili v komasacijskem postopku v času med 12. 2. 2007 in 26. 2. 2007 razgrnjeni elaborat obstoječega stanja zemljišč na komasacijskem območju ..., elaborat idejne zasnove ureditve na tem komasacijskem območju in elaborat vrednotenja zemljišč, ki jih je izdelal izvajalec komasacije. Na razgrnjeni elaborat idejne zasnove ureditve na komasacijskem območju in elaborat vrednotenja zemljišč podane pripombe je 23. 3. 2007 obravnavala komasacijska komisija ob udeležbi posameznih komasacijskih udeležencev. Prvostopenjski organ je s sklepi potrdil razgrnjene elaborate obstoječega stanja zemljišč, idejne zasnove in vrednotenja. V obdobju med 1. 6. 2007 in 15. 6. 2007 pa je bil razgrnjen elaborat nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju ..., ki je bil izdelan na podlagi prej navedenih elaboratov, želja komasacijskih udeležencev ter ob upoštevanju določb 64. in 65. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ). Na predlog nove razdelitve zemljišč je bilo podanih 39 pripomb, katere je v dneh od 13. 8. do 17. 8. 2007 obravnavala komasacijska komisija ob sodelovanju posameznih komasacijskih udeležencev ter sprejela sklepe, s katerimi je seznanila komasacijske udeležence, ki so jih spremembe zadevale. Po sklepu z dne 3. 9. 2007 je izvajalec komasacije komasacijskim udeležencem v naravi pokazal njim dodeljena zemljišča ter so bili v naravi seznanjeni z mejami dodeljenih parcel do 5. 10. 2007. S sklepom prvostopenjskega organa z dne 3. 9. 2007 je bila določena vrednost cenilne enote na komasacijskem območju ... v denarju, in sicer je ena cenilna enota 0,0042 EUR. Zaradi zgraditve skupnih objektov in naprav oziroma povečanja površin poti, melioracijskih jarkov, vodotokov in zarasti, se je skupna vrednost vloženih zemljišč v komasacijski sklad zmanjšala za 2,5 %, za enak odstotek pa se je zato zmanjšala tudi vrednost zemljišč, ki jih dobi posamezni komasacijski udeleženec iz komasacijskega sklada. Geodetski organ je z izjavo z dne 14. 12. 2007 potrdil, da je zemljiško katastrski del elaborata o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada v katastrski občini ... izdelan v skladu s predpisi o zemljiškem katastru. Zaradi pripomb nekaterih komasacijskih udeležencev po zamejničenju je po opravljenih ustnih obravnavah 4. 3. in 5. 3. 2008 izvajalec komasacije izdelal spremembo razdelitvenih izkazov, prenos in predajo parcel pa je izvedel v naravi 20. 3. 2008. Po izjavi predstavnika izvajalca komasacije so bila dodeljena zemljišča približno enake kvalitete in velikosti, kot so jih komasacijski udeleženci imeli pred komasacijo, torej v okvirih, ki jih določa ZKZ v 65. členu. Izvajalec komasacije je po opravljeni spremembi izdelal nove izkaze, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti, da so dodeljena zemljišča v zakonskih okvirih.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju drugostopenjski organ) je z odločbo z dne 17. 12. 2010 zavrnilo pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo. Drugostopenjski organ je kot neutemeljene presodil pritožbene navedbe, da so bile v komasacijskem postopku tožniku kršene procesne pravice, da so bili kršeni materialni predpisi pri dodelitvi parcel št. 2339 in 2371, ter navedbe o kršitvah določb Ustave RS.

Tožnik v tožbi navaja, da je bila v postopku zagrešena bistvena kršitev pravil postopka, s tem ko je bila tožniku kršena pravica do sodelovanja v postopku (pravica do zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP) in da so bile kršene tudi določbe 214. člena ZUP, saj prvostopenjska odločba ne vsebuje obrazložitve v skladu s citirano določbo ZUP. Odločba nima razlogov glede odločilnih dejstev, nima razloženih zahtevkov strank ter njihove navedbe o dejstvih, nima ugotovljenega dejanskega stanja in dokazov, nima odločilnih razlogov za določen pravni zaključek. Do navedb oziroma pripomb tožnika, ki jih je ta podal v prvostopenjskem postopku, se niti organ prve stopnje niti organ druge stopnje nista opredelila. Sodelovanje v postopku s strani izvajalca komasacije je bilo ves čas tudi tako, da so bila dodeljena druga zemljišča, kot je to bilo predhodno dogovorjeno na sestankih, zato ob seznanitvi z zemljišči tožnik ni podpisal nobenega zapisnika. Tožnik pa je bil tudi zavajan, naj pripombe poda šele v pritožbenem postopku. Izpodbijana odločba nima nobenih razlogov glede pravno relevantnega dejstva, da se tožniku dodelijo zaokrožena zemljišča in zemljišča, ki ustrezajo njegovi usmeritvi gospodarjenja. Med postopkom je neuspešno uveljavljal, da na novo dodeljena zemljišča niso enake vrednosti kot v komasacijski sklad vložena zemljišča ter da ne zagotavljajo istega obsega kmetijske dejavnosti, saj je tožnik dobil premalo orne zemlje. Tako v pripombah v prvostopenjskem postopku kot tudi v pritožbi je predlagal, da se dejansko stanje preveri v naravi, vendar ne organ prve stopnje ne organ druge stopnje tako nista postopala. Tožnik je zato angažiral sodno izvedenko za kmetijstvo, ki je v zadevi podala izvedeniško mnenje, iz katerega izhaja, da se v postopku ni ugotavljalo pravo dejansko stanje (da podatki v odločbi ne ustrezajo stanju parcel v naravi). Po že povedanem njegove pripombe in predlogi za preveritev stanja v naravi niso bili upoštevani, kar je kršitev pravice do izjave, upravna organa pa se do teh tudi nista konkretno opredelila. Tožnik meni, da je bilo v postopku nepravilno uporabljeno materialno pravo, saj ni bil upoštevan odločilni kriterij po ZKZ in po Pravilniku o izvajanju komasacij kmetijskih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik), kajti tožniku se niso dodelila zaokrožena zemljišča tako, da bi ustrezala njegovi usmeritvi gospodarjenja; tako po izvedeni komasaciji kmetijske dejavnosti ne more opravljati v enakem obsegu kot prej. Navedeno je pojasnil že v prvostopenjskem postopku ter je tudi zapisano v zapisnikih obravnav, vendar prvostopenjski organ teh njegovih pripomb ni želel upoštevati. Tožnik očita tudi neupravičeno dodeljevanje najboljše zemlje v nasprotju z zakonskimi pogoji članom komasacijskega odbora, ki niso kmetje; s tem tako ni bil dosežen namen komasacije, ki je zagotoviti čim bolj ekonomično kmetovanje. Dodeljena zemlja je v primeru tožnika bistveno slabša, kot jo je vložil v komasacijski sklad ter zemljišča, po že povedanem, tudi ne ustrezajo usmeritvi njegovega gospodarjenja. Navedeno izhaja tudi iz mnenja izvedenke. Tožnik je tako v pritožbi kot v priloženem mnenju izvedenke navajal oziroma dokazoval, da ima zaščiteno kmetijo, da so kmetijska in gozdna zemljišča že več generacij v lasti njihove družine ter da so se vsa zemljišča očistila in obdelovala v smislu dobrega gospodarjenja in tako dalje. Tožnik se ne strinja s stališčem drugostopenjskega organa, da so cenilne enote v komasacijskem postopku končno merilo vrednosti zemljišč (66. člen ZKZ) in razlogovanjem, da je tožnik dobil v najboljšem vrednostnem razredu A skoraj polovico več površin, kot jih je vložil v komasacijski sklad. Z izvedenskim mnenjem je poskušal dokazati, da je dejansko stanje v tej smeri zmotno ugotovljeno. Meni tudi, da pri navajanju dejstev in dokazov v pritožbi ne more biti prekludiran in se ne strinja z drugačnim mnenjem drugostopenjskega organa. Glede na očitek drugostopenjskega organa, da izvedensko mnenje ne obravnava vseh vloženih zemljišč, tožnik dostavlja dodatno izvedeniško mnenje. Navaja, da iz povedanega izhaja, da so bila v postopku za izdajo izpodbijane odločbe bistveno kršena pravila postopka, da je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo ter da je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanju. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa odpravi, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala pa je sodišču upravne spise v zadevi.

V naknadni pripravljalni vlogi tožnik podaja še dokazni predlog, da sodišče vpogleda seznam zemljišč v uporabi - stanje v RKG na dan 16. 1. 2011. Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je odločba o novi razdelitvi zemljišč komasacijskega sklada. Za tako odločbo Pravilnik v 21. členu določa, da vsebuje podatke, ki se nanašajo na posameznega komasacijskega udeleženca in njegova zemljišča (in so taksativno določeni v drugem odstavku tega člena) ter podatke, ki se nanašajo na vse komasacijske udeležence (in so primeroma navedeni v tretjem odstavku). Take podatke izpodbijana odločba vsebuje. Podatke iz drugega odstavka 21. člena Pravilnika navaja v izreku odločbe. V obrazložitvi pa navaja podatke iz tretjega odstavka 21. člena Pravilnika ter še druge v zvezi z vodenjem komasacijskga postopka relevantne podatke. V zvezi z novo razdelitvijo zemljišč je v obrazložitvi navedeno, da je bil elaborat nove razdelitve zemljišč izdelan na podlagi elaboratov obstoječega stanja zemljišč, idejne zasnove ureditve in vrednotenja zemljišč ter želja komasacijskih udeležencev, in ob upoštevanju določb 64. (ta določa, da dobi komasacijski udeleženec pri razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada čimbolj zaokroženo zemljišče, z ustreznim dostopom) in 65. člena ZKZ (ta določa vrednostno (5 %) in površinsko (15 %) razliko med vloženimi in dodeljenimi zemljišči, ki ne sme biti presežena). O pripombah na (razgrnjeni) elaborat nove razdelitve je odločila komasacijska komisija (od 13. do 17. 8. 2007), nato pa so bili komasacijski udeleženci v naravi seznanjeni z mejami dodeljenih parcel (do 5. 10. 2007). Naknadne pripombe posameznih komasacijskih udeležencev pa so bile obravnavane in rešene na ustnih obravnavah 4. in 5. 3. 2008, nato pa izdelani ustrezni novi razdelitveni izkazi, za katere je organ presodil, da izkazujejo dodelitev zemljišč v zakonskih okvirih. To pa pomeni, da je organ zaključil, da pred odločitvijo v zadevi spornih vprašanj več ni bilo. Tudi po pregledu spisne dokumentacije v zadevi sodišče ugotavlja, da je na zadnji ustni obravnavi 5. 3. 2008 tožnik (brez pripomb) podpisal zapisnik, iz katerega izhaja, da se je strinjal s prikazanimi rešitvami, ob pripombi, da želi, če je mogoče, da se izvede premik parcele v tabli 29 tako, da bi prekrivala v največji možni meri parc. št. 132 in 129, in v tabli 26 zgostitev na parc. št. 238, ki je v naravi njiva. Tudi iz zapisnikov o seznanitvi z dodeljenimi zemljišči za parc. št. 2371 in 2339 (to pa sta edini parceli, za kateri je v pritožbi zatrjeval, da se z njuno dodelitvijo ne strinja) z dne 20. 3. 2008 izhaja, da je oba zapisnika tožnik podpisal (brez pripomb), s tem da je glede parcele 2371 podal izjavo, da je treba odstraniti grmade in kamenje. Ob povedanem sodišče kot neutemeljeno zavrača tožbeno navedbo o tem, da izpodbijana odločba ni obrazložena tako, da bi bilo zadoščeno določbam 214. člena ZUP. Tožbene navedbe o manjkajoči vsebini obrazložitve so podane na abstraktni ravni, v preostalem pa so neutemeljene. Po presoji sodišča se namreč organu ni bilo treba opredeljevati do tožnikovih pripomb, ki so bile v teku komasacijskega postopka obravnavane in upoštevane do take mere, da se je z rešitvami strinjal ter zapisnik(e) brez pripomb podpisal. To pa po že povedanem velja za zapisnik zadnje ustne obravnave z dne 5. 3. 2008 in zapisnika o seznanitvi z dodeljenimi zemljišči z dne 20. 3. 2008, ter tožnik tudi protispisno zatrjuje, da ni podpisal nobenega zapisnika. Ob povedanem brez podlage očita, da obrazložitev odločbe ne navaja dejstev, iz katerih bi izhajalo, da so mu bila dodeljena zaokrožena zemljišča in zemljišča, ki ustrezajo njegovi usmeritvi gospodarjenja (po 16. členu Pravilnika je to eden od primeroma navedenih kriterijev, ki se uporabijo pri izdelavi elaborata nove razdelitve zemljišč) in da ne vsebuje odgovora na njegove pripombe in predloge za preveritev stanja v naravi.

Že povedano tudi ne daje podlage za zaključek, da bi tožniku ne bilo omogočeno sodelovanje v postopku oziroma da bi se ne mogel izjaviti glede odločilnih dejstev. Tudi spisna dokumentacija v zadevi (kot že navedeno) izkazuje, da se je tožnik postopka aktivno udeleževal ter se imel možnost izjavljati o relevantnih dejstvih. Glede na to brez podlage očita organu kršenje 9. člena ZUP.

Tožnik tudi ne more biti uspešen z zatrjevanjem, da je med postopkom neuspešno uveljavljal, da novo dodeljena zemljišča niso enake vrednosti kot v komasacijski sklad vložena zemljišča ter da ni uspel s svojimi predlogi za preveritev stanja v naravi niti v prvostopenjskem postopku niti v pritožbi, da bi lahko dokazal, da podatki v odločbi ne ustrezajo stanju parcel v naravi. Po četrtem odstavku 63. člena ZKZ lahko komasacijski udeleženci podajo pripombe in predloge na sami razgrnitvi elaboratov, ki se razgrnejo v postopku komasacije, najpozneje pa v osmih dneh po izteku roka razgrnitve. Spisna dokumentacija ne izkazuje, da bi tožnik k elaboratu vrednotenja zemljišč na komasacijskem območju podal pripombe. Elaborat vrednotenja zemljišč (ta je bil po podatkih izpodbijane odločbe in spisne dokumentacije razgrnjen v času med 12. 2. 2007 in 26. 2. 2007) je po določbah 13. člena Pravilnika moral obsegati vrednost vseh v komasacijski sklad vloženih zemljišč, ob tem pa še številne druge podatke, med drugim navedbo strokovnih podlag za vrednotenje kmetijskih zemljišč, obrazložitev metode dela, opis talnih lastnosti, ki predstavlja pridelovalni potencial posameznega vrednostnega razreda, lokacije izkopanih profilov in vzorcev za določitev meje med vrednostnimi razredi, terenski opis izkopanih profilov in laboratorijskih preiskav itd. Pripombe, ki so jih k elaboratu podali komasacijski udeleženci, so bile obravnavane na seji komasacijske komisije in komasacijskega odbora 23. 3. 2007; iz zapisnika te seje ne izhaja, da bi pripombe podal tudi tožnik, sicer pa tega niti ne zatrjuje. Zato ugotovitev izpodbijane odločbe o enaki vrednosti dodeljenih in vloženih zemljišč (3.122.203 cenilne enote, ob upoštevanju zmanjšanja površine zaradi agromelioracije, kar pa je po ZKZ dopustno, prvi odstavek 65. člena in 67. člen) ne more izpodbiti z naknadnim (v pritožbi, tožbi) zatrjevanjem (in sklicevanjem ob tem na mnenje izvedenke kmetijske stroke, ki jo je v ta namen angažiral), da so mu bila dodeljena bistveno slabša zemljišča, kot jih je v komasacijski sklad vložil. Po 66. členu ZKZ se pri vrednotenju zemljišč uvrščajo zemljišča v vrednostne razrede, katerim se določi vrednost enega kvadratnega metra v cenilnih enotah. Zato tožnik takemu načinu vrednotenja zemljišč, ki je bilo v komasacijskem postopku tudi uporabljeno, ne more z uspehom nasprotovati.

Neutemeljene so tudi tožbene navedbe, da so bile kršene določbe ZKZ in Pravilnika, ker naj pri dodelitvi ne bi bil upoštevan kriterij, po katerem se dodelijo zaokrožena zemljišča in zemljišča, ki ustrezajo usmeritvi gospodarjenja, kajti zemljišča naj bi mu bila dodeljena s tem kriterijem v nasprotju, tako da po izvedeni komasaciji ne more kmetijske dejavnosti opravljati v enakem obsegu kot prej. Po že povedanem tožnik takih pripomb ob zaključku obravnave pripomb na elaborat nove razdelitve zemljišč (ustna obravnava 5. 3. 2008) ni podal, niti na zapisnika o seznanitvi z dodeljenimi zemljišči z dne 20. 3. 2008. Šele v pritožbi je v zvezi z dodeljeno parcelo št. 2371 navajal, da mu je dodeljeno neorno zemljišče, vloženo zemljišče pa je predstavljalo orno zemljo, zaradi česar naj bi moral zmanjšati obseg kmetijske dejavnosti, ter v zvezi s parcelo 2339, da je šele po tem, ko je že podpisal, da soglaša z dodelitvijo, na ogledu ugotovil, da je vložena parcela 381 predstavljala v naravi bistveno večjo vrednost; te navedbe pa je dokazoval s predloženim mnenjem izvedenke kmetijske stroke. Tudi po presoji sodišča tožnik v pritožbenem postopku ni mogel več z uspehom podajati navedb, da mu niso dodeljena zaokrožena zemljišča, ki bi ustrezala usmeritvi njegovega gospodarjenja, ob tem ko je, kar niti ni sporno, pripombe k elaboratu nove razdelitve lahko poda(ja)l ter so bile te obravnavane ter se je z rešitvami strinjal do te mere, da je zapisnike z dne 5. 3. 2008 in 20. 3. 2008 podpisal. Drugostopenjski organ pa je tožniku tudi pravilno pojasnil, da ni mogoče primerjati vrednosti oziroma kvalitete posamezne dodeljene parcele s posamezno v komasacijski sklad vloženo parcelo, kajti predmet komasacije so vsa vložena in vsa dodeljena zemljišča ter se vrednost vseh dodeljenih zemljišč skupaj primerja z vrednostjo vseh vloženih zemljišč (ti vrednosti sta, po že povedanem, enaki) ter da se vložena in dodeljena zemljišča tudi označujejo z vrednostnimi razredi ter pri dodelitvi to ustrezno upošteva. Tožnik sicer nasprotuje razlogovanju drugostopenjskega organa, da mu je bilo dodeljenih v najboljšem vrednostnem redu A bistveno več površin, kot je zemljišč v takem vrednostnem razredu vložil (kakor izhaja tudi iz izreka odločbe), pri tem pa se sklicuje na izvedensko mnenje, predloženo v pritožbenem postopku (ki ga za potrebe upravnega spora še dopolni), vendar, po že povedanem, ugovora nepravilnega vrednotenja zemljišč tožnik ni mogel več z uspehom uveljavljati v pritožbenem postopku, niti tega ne more v predmetnem upravnem sporu, kajti v komasacijskem postopku mu je bilo to (da poda pripombe k razgrnjenemu elaboratu vrednotenja zemljišča) omogočeno, pa tedaj pripomb ni uveljavljal. Po povedanem namreč že sam zakon omejuje podajanje pripomb k elaboratom, ki se v komasacijskem postopku razgrnejo, na čas razgrnitve elaboratov in še osem dni po tem; pripombe se nato obravnavajo v postopku pred izdajo odločbe o novi razdelitvi, o njih pa se odloči z odločbo o novi razdelitvi zemljišč (četrti odstavek 63. člena ZKZ).

Tožnik je po vložitvi tožbe sodišču predložil v dokazne namene še seznam zemljišč v uporabi – stanje v RKG na dan 16. 1. 2011. Če naj bi s tem dokazoval drugačno vrsto dejanske rabe zemljišč, kot izhaja iz izpodbijane odločbe (ter je bila ugotovljena oziroma upoštevana v komasacijskem postopku), tega ne more. Ta dejstva so bila lahko predmet razjasnjevanja v komasacijskem postopku, na podlagi pripomb k elaboratu vrednotenja zemljišč in/ali elaboratu nove razdelitve zemljišč na komasacijskem območju, ne morejo pa biti več, in tudi ne na podlagi izpisa sedanjega stanja parcel v RKG, ki ni dokazilo, ki bi za tako dokazovanje bilo namenjeno, v postopku upravnega spora.

Na drugačno odločitev sodišča tudi ne morejo vplivati sicer pavšalne tožbene navedbe o tem, da so bila najboljša zemljišča dodeljena mimo zakonskih pogojev članom komasacijskega odbora, ki niso kmetje, kajti tudi to so navedbe, ki bi lahko bile (vendar podane konkretno) le predmet obravnave v prvostopenjskem postopku.

Ker je po presoji sodišča izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, kadar sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.