Jedro

Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi lahko zemljiškoknjižno sodišče opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča, kateri je predložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodišču v novo odločanje.

II. Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče na podlagi odredbe nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v Ljubljani N 333/2009 pri nepremičninah parc. št. 809/124, 809/126, 809/276, 838/7, 809/123, 838/9 in 838/12 dovolilo zaznambo postopka vzpostavitve etažne lastnine in določitve pripadajočega zemljišča k stavbi.

2. Pritožnik meni, da je sklep pomanjkljiv, nepravilen, brez navedbe pravnih dejstev in nezakonito posega v njegovo lastninsko pravico. V sklepu ni navedeno, kdo je predlagatelj predloga, na podlagi katerega je nepravdni oddelek izdal odredbo za zaznambo. Odredba sodišča ni pravno dejstvo, ki se vpisuje v zemljiško knjigo. Odredba jim pred vpisom ni bila vročena. Nekatera zemljišča niso njihova last. Etažna lastnina na K. je že vzpostavljena, torej je sodišče ponovno odločalo o že odločeni stvari. Sodišče ni upoštevalo 149. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) in tudi ne načela formalnosti postopka. Lastnik zemljišč, vpisanih v vl. št. Y k.o. X ni G. d.o.o., temveč G. G. d.o.o..

3. Etažni lastniki večstanovanjske stavbe K. so na pritožbo odgovorili. Predlagajo, da zemljiškoknjižno sodišče s popravnim sklepom izpodbijani sklep v določenih delih popravi ter šele nato pošlje zadevo v odločanje pritožbenemu sodišču, ki pa naj jo kot neutemeljeno zavrne.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Utemeljene so pritožbene navedbe o pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa zaradi česar ni mogoč njegov preizkus in glede kršitve načela formalnosti zemljiškoknjižnega postopka. Ne iz izpodbijanega sklepa samega, ne iz podatkov spisa, ni razvidno niti kdo so predlagatelji postopka, ki je podlaga za izpodbijano zaznambo, niti kaj se v postopku, ki je podlaga za zaznambo, sploh obravnava. Ker k odredbi nepravdnega sodišča ni predložen predlog za uvedbo nepravdnega postopka, se ne da preizkusiti, ali gre za postopek za vzpostavitev etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL), ali za postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi po ZVEtL. Za oba postopka sicer zakon določa, da mora sodišče nemudoma po uradni dolžnosti odrediti vpis zaznambe postopka, če predlagatelj postopka ni sam predlagal takšne zaznambe (prvi odstavek 15. člena ZVEtL in četrti odstavek 26. člena ZVEtL, ki napotuje na 15. člen ZVEtL). Za zaznambo obeh postopkov se smiselno uporabljajo določila ZZK-1 o zaznambi spora (drugi odstavek 15. člena ZVEtL). ZZK-1 pa v 79. členu natančno predpisuje pogoje za zaznambo spora. Ob njegovi smiselni uporabi mora zemljiškoknjižno sodišče v sklepu o zaznambi uvedbe katerega od postopkov po ZVEtL navesti: sodišče in opravilno številko zadeve, predmet postopka s podatki o pravici in podatke o predlagatelju postopka ter nepremičnino, ki je predmet postopka, opredeliti kot določa tretji odstavek 79. člena ZZK-1. 6. Zemljiškoknjižno sodišče mora pred vsakim vpisom opraviti predhoden preizkus zemljiškoknjižnega predloga, četudi gre za vpis po uradni dolžnosti. (četrti odstavek 146. člena ZZK-1). Ker odredbi nepravdnega sodišča ni bila predložena nobena listina, zemljiškoknjižno sodišče pa odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis (124. člen ZZK-1), bi moralo pred odločitvijo o vpisu pridobiti predlog za uvedbo postopka, katerega naj bi se zaznamovalo v zemljiški knjigi. Zaznambo postopka vzpostavljanja etažne lastnine in zaznambo postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi (26. člen ZVEtL) namreč lahko zemljiškoknjižno sodišče skladno s 149. členom ZZK-1 opravi le na podlagi odredbe nepravdnega sodišča (prvi odstavek 15. člena ZVEtL), kateri je priložen predlog, na podlagi katerega se odreja zaznamba postopka.

7. Podana je absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 2. točke drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se glede vprašanj, katera niso urejena v ZZK-1 in v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP), uporablja tudi v zemljiškoknjižnem postopku (drugi odstavek 120. člena ZZK-1 v zvezi s 37. členom ZNP). Zato je moralo višje sodišče pritožbi udeleženca ugoditi, izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti zemljiškoknjižnemu sodišču v ponovno odločanje, hkrati pa je dovolilo ustrezne izbrise in ponoven vpis plombe (5. točka tretjega odstavka 161. člena ZZK-). Napotki za nadaljnje delo zemljiškoknjižnega sodišča so razvidni iz gornje obrazložitve.