Jedro

Dokazna pravila in domneve, ki se nanašajo na dokazovanje pravic na posameznih delih stavbe (19. do 22. člen) in na položaj skupnih delov stavbe (23. člen), sodišče uporabi le za presojo tistih spornih dejstev in pravic oziroma pravnih razmerij, o katerih še ni pravnomočno odločilo drugo sodišče oziroma pristojni organ. Če je o njih že pravnomočno odločil matični organ v matičnem postopku, je o predhodnih vprašanjih sodišče v tem postopku vezano na njihove pravnomočne odločbe. Pogoj pa je, da je sporno vprašanje, ki se izpostavi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, obseženo z objektivnimi, časovnimi in subjektivnimi mejami pravnomočnosti odločbe, izdane v drugem postopku.

Izrek

I.Pritožbam se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih (v točkah III. IV, V, VI, VII, VIII, IX in X) razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je vzpostavilo etažno lastnino na stavbi udeležencev v nedokončani etažni lastnini z naslovom ...

2.V točkah I in II izpodbijanega sklepa je ugotovilo spremembe pri udeležencih postopka;

-v točki III izreka je povzelo zemljiškoknjižno stanje stavbe, ki je na dan izdaje sklepa evidentirana kot nedokončana etažna lastnina1;

-v točki IV izreka je odločilo, da se ob upoštevanju sprememb pri nepremičninah od IV. do IX. točke sklepa ohranijo vse nepremičnine iz III. točke sklepa in da se nerazdeljeni del stavbe z začasno oznako 9999 izbriše;

-v točki V je odločilo, da se ohranijo vse pravice in zaznambe, ustanovljene ali predlagane na že pravilno vpisanih posameznih delih stavbe v vrstnem redu pred vpisom ali po vpisu zaznambe tega postopka in da se vanje ne posega;

-v točki VI izreka je ugotovilo poočitbo katastrskih sprememb pri delitvi posameznih delov stavbe v novo nastale dele stavbe2;

-v točki VII je kot prostorske dele s pravnim položajem posameznega dela stavbe dodatno ugotovilo nove vpise nepremičnin, to je novo nastale dele stavb iz prejšnje točke izreka;

-v točki VIII je ugotovilo imetnike lastninske pravice posameznih delov stavbe iz točke VII in na že vpisanem delu stavbe (v IV alineji: posamezni del št. 248: A. A. in B. A., vsak do 1/2; VII alineja: posamezni del 252: C. C. in D. D., do celote);

-v točki IX je kot dele s pravnim položajem splošnega skupnega dela stavbe ugotovilo:

-prostorske dele stavbe z ID znaki 000-247;

-za pritožbe sporne dele stavbe terase z ID znaki: 0000-1494-249, 000-255, 000-261 in 263 do 264, in v izreku naštete zemljiške parcele; pri vseh je določilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe do deležev, kot so razvidni iz drugega odstavka točke IX izreka;

-v točki X je odločilo, da se sklep izvede v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti v vrstnem redu zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine s pričetkom učinkovanja od 27. 7. 2015.

3.S popravnim sklepom je popravilo sklep v točki IX tako, da je v prvem odstavku dodalo pomotoma izpuščeno prvo alinejo (da se kot del s pravnim položajem skupnega dela stavbe poleg že navedenih delov stavbe določi še prostorski del stavbe z ID znakom 0000-1494-181 (hišniško stanovanje).

4.Pritožbo vlagajo sedmi, trinajsti štirinajsti in petnajsti udeleženec, vsi po odvetniku E. E., zoper drugo alinejo točke IX izreka, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagajo spremembo sklepa tako, da se sporne dele teras opredeli kot posebne dele, podredno se zavzemajo za razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Konkretiziranega predloga za lastninsko pripadnost teras posameznemu pritožniku ne podajajo. Pritožba sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava: 24., 18. in 35. člena ZVEtL-1 3 Enostransko in v nasprotju s sodbo pravdnega sodišča je spremenjeno stanje spornih teras; ker je drugače odločeno s sodbo pravdnega sodišča, je večja verjetnost, da so utemeljeni zahtevki pritožnikov (da so terase sestavni deli njihovih stanovanj) kot ostalih etažnih lastnikov, da gre za skupne dele stavbe. Napačno so na pravdo dejansko napoteni pritožniki. Ker je nasprotno izkazano s pravnomočno sodbo pravdnega sodišča, gre za "res iudicata", da terase ne predstavljajo skupnega dela večstanovanjske stavbe. Sklep je obremenjen z absolutnimi bistvenimi kršitvami pravil postopka po 12., 14. in 8. točki 339. člena ZPP 4 oziroma 5. člena ZNP-1 5 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1, ker pritožnikom ni bila dana možnost izjave v zvezi z enostranskimi zaključki iz 41. točke obrazložitve ter ker se ni opredelilo do razlogov sodbe (trditvene in dokazne podlage pritožnikov v pravdi). Zmotno je ugotovljeno dejansko stanje o predmetu nakupa v prvih pogodbah, o razhajanju kvadratur oziroma kvadraturah stanovanj. Terase so po katarskih podatkih predstavljale del stanovanj v lasti pritožnikov, na katastrske vpise, potrjene s strani GURS, je sodišče vezano. Zmotno je uporabilo materialno pravo glede priposestvovanja, kar je potrjeno s sodbo pravdnega sodišča.

5.Pritožbo vlagata enajsti in dvanajsti udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov. Izpodbijata sklep v celoti, izrecno točko VII in VIII/7 izreka (da ima del stavbe z ID znakom 0000-1494-252 pravni položaj posameznega dela in pripada udeležencema do celote, pravilno: vsakemu do 1/2) in točko IX glede delov stavbe terase z ID znakoma 0000-1494-253 in 254, ker bi morala imeti slednja pravni položaj posameznega dela stavbe, katerega solastnika sta udeleženca vsak do ene polovice. Predlagata popravo (prav spremembo) sklepa tako, da se v izreku sklepa določi, da imata dela stavbe št. 253 in 254 pravni položaj posameznega dela stavbe in da sta udeleženca vsak do 1/2 solastnika posameznih delov stavbe 152, 253 in 254. Podredno se zavzemata za razveljavitev in plačilo stroškov pritožbenega postopka. Uveljavljata bistveno kršitev pravil postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in kršitev materialnega prava (18. člen ZVEtL-1), ker sodišče ni upoštevalo pravnomočne sodbe pravdnega sodišča, kjer je bil pravnomočno zavrnjen zahtevek zoper pritožnika, da je del njunega posameznega dela stavbe št. 47 splošni del stavbe in da je njun ugovor priposestvovanja utemeljen. Grajata absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki 339. člena ZPP ter kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS), ker sodišče ni upoštevalo in se opredelilo do njunih navedb in dokazov, da posamezni del št. 47 pripada njima, vsakemu do ene polovice. Ker je bila etažna lastnina za posamezni del št. 47 vzpostavljena pred pričetkom tega postopka, ni bilo pravne podlage za spreminjanje pravnega položaja posameznega dela št. 47, za delitev na tri dele in spremembo pravne pripadnosti dveh delov v splošni skupni del stavbe (kršitev pravice do zasebne lastnine - 33. člen Ustave RS).

6.Sedmi udeleženec vlaga pritožbo tudi po F. - iz vseh pritožbenih razlogov, predlaga spremembo tako, da se mu prizna, da je lastnik dela z ID znakom 261, podredno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja absolutno bistveno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da mu sklep ni bil vročen; kršitev po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je o stvari pravnomočno razsojeno in vsebinsko odločeno s sodbo III P 888/2013, napačno uporabo 35. člena ZVEtL-1 ter napačno vsebinsko presojo, da gre za splošni skupni del. Pravdno sodišče je izvajalo obsežen dokazni postopek in ugotovilo, da del št. 262 skupaj s teraso 261 predstavlja samostojno, funkcionalno zaključeno celoto in da je pritožnik izključni lastnik in posestnik terase. V izpodbijanem sklepu je napačno ugotovljeno dejansko stanje, napačno in v nasprotju z listinami v spisu so ocenjene prvotne pogodbe, napačna je presoja, da ni pogojev za priposestvovanje po drugem odstavku 20. člena ZVEtL-1 ali vsaj za oceno, da je lastništvo stanovanj izkazano na podlagi verjetnosti po 24. členu ZVEtL-1.

7.Pritožbo zoper sklep in popravni sklep vlagata 104. udeleženec in A. A. - iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagata spremembo sklepa tako, da se jima prizna, da sta lastnika dela št. 249. Podredno se zavzemata za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Uveljavljata bistveno kršitev po 8. točki (ker jima sklep ni bil vročen), po 14. točki (ker A. A. ni navedena v uvod odločbe, pač pa le v izreku in obrazložitvi) in po 12. točki (ker je bilo v pravdni III P 888/2013 o isti zadevi že pravnomočno odločeno). Ob vsebinski presoji sodišče ne bi smelo priti do izpodbijane odločitve, ki je v nasprotju z odločitvijo pravdnega sodišča. Stanovanje št. 248 skupaj s teraso št. 249 je samostojna, funkcionalno zaključena celota, terasa je dostopna izključno preko stanovanja in ne preko lestve, na terasi ni prezračevalne naprave - nepravilno je ugotovljeno dejansko stanje. Napačno in protispisno (kršitev po 15. točki) so ocenjene listine (prvotne pogodbe). Drugačna odločitev, kot je bila v pravdi sprejeta za stanovanje št. 45 (zdaj 262), je nesmiselna in nelogična. Gre za identični stanovanji in terasi. Pritožnika sta lastnika od leta 2017, pred njima sta bila vsaj od leta 1999 lastnika G. G. in H. H., ves čas sta v celoti uporabljala nepremičnino v obsegu št. 248 in 249, enako tudi prej njun pravni prednik (od izgradnje stavbe 1983). Terasa 249 je v celoti pohodna, ne more biti skupni del. V sklepu je notranje nasprotje. Posest je bila lastniška in dobroverna. Ob nakupu in prevzemu posesti ni bilo razlogov za dvom, da enotna površina ob stanovanju pripada stanovanju. Pogodba je bila sklenjena in realizirana, lastniška posest se je izvajala več kot 10 let. Izpolnjeni so pogoji za priposestvovanje po drugem odstavku 20. člen ZVEtL-1. Lastništvo pripadajočih stanovanj na spornih terasah je izkazano vsaj na podlagi verjetnosti.

8.Odgovor na pritožbeso podali etažni lastniki, zastopani po upravniku oziroma odvetnici I. I. Predlagajo zavrnitev pritožb in potrditev sklepa sodišča prve stopnje v celoti.

9.Pritožbe so utemeljene.

10.Predmet postopka je vzpostavitev etažne lastnine na stavbi v nedokončani etažni lastnini. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so posamezni deli stavbe vpisani v zemljiško knjigo po ZPPLPS6 - nedokončana etažna lastnina (3. točka tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-17.

O procesnih kršitvah

11.Enajsti in dvanajsti udeleženec upravičeno grajata, da je izrek v sedmi alineji točke VIII o lastninski pripadnosti posameznega dela stavbe: "do celote" v nasprotju z razlogi sklepa in podatki spisa (absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP). Iz slednjih namreč izhaja, da sta solastnika stanovanja vsak do 1/2.

12.Sklep je pomanjkljiv tudi glede navedbe podatkov pritožnice A. A. v uvodu odločbe ter o njeni udeležbi v postopku. V izreku in razlogih je obravnavana kot formalna udeleženka (zemljiškoknjižna lastnica - 27. člen ZVEtL-1), čeprav s sklepom o njeni udeležbi formalno še ni odločeno in v uvodu odločbe ni navedena.

13.Z drugimi zatrjevanimi procesnimi kršitvami sklep ni obremenjen.

14.Procesne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi očitane opustitve vročitve odločbe pritožnikoma B. A. in A. A. ter sedmemu udeležencu ni.

15.Predlog je bil vložen 13. 8. 2015 (tedaj je bil v veljavi ZVEtL8). Tedaj sta bila pri stanovanju št. 173 vknjižena kot ZK lastnika H. H. in G. G., vsak do ene polovice, B. A. pa je bil tedaj (izključni) zemljiškoknjižni lastnik stanovanja št. 42. S sklepom o udeležbi mu je bila priznana udeležba 6. 9. 2016 (red. št. 25 spisa). Hkrati je bil pozvan, da v roku 15 dni imenuje skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sicer se bo štelo, da je skupni pooblaščenec za vročanje upravnik stavbe. V spisu ni njegove izjave (da bi nasprotoval odločitvi sodišča, da je skupni pooblaščenec za sprejemanje pisanj zanj upravnik stavbe). Izpodbijani sklep mu je bil vročen preko upravnika. Ker pritožnika B. A. in A. A. priznavata, da sta se s sklepom seznanila in v pritožbenem roku tudi vložila pritožbo po pooblaščencu, ki sta ga pooblastila v pritožbenem postopku, se na kršitev pravice do izjave ne moreta sklicevati.

16.Enako velja za sedmega udeleženca. Po podatkih spisa mu je bil izpodbijani sklep osebno vročen 2.4.2024, pritožbo po odvetniku E. E. je vložil v pritožbenem roku.

17.Pritožbene navedbe udeleženca J. J., da mu ni bila dana možnost izjave v zvezi s sodbo pravdnega sodišča, so neutemeljene. Izvedenec je najprej izdelal strokovno podlago za vpis stavbe v kataster stavb (razen za del stavbe 173, ki ga je na predlog udeleženke G. G. razdelil na dela 248 in 249) po obstoječem zemljiškoknjižnem stanju (redna št. 49). Po pripombah skupnosti etažnih lastnikov, da so zemljiškoknjižni vpisi, evidentirani po ZPPLPS, napačni, ker stanovanja v 13. in 14. etaži neupravičeno obsegajo tudi terase, ki so skupni deli stavbe, je sodišče opravilo narok na kraju samem. Na njem je pooblaščenec udeleženca J. J. opozoril na pravdni postopek in sodbo III P 888/2013 z dne 27. 5. 2021, ki je bila tedaj tudi vložena v spis (D 60). Na naroku je bil izdan sklep za dopolnitev elaborata tako, da se v celoti izmerijo vsi deli stavbe, ki so predmet delitve, da bi se izvedla delitev delov, ki presega predmet prodaje. Izvedenec je nato izdelal dopolnitev mnenja skladno z navodilom sodišča, izdan je bil sklep o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru stavb, ki je postal pravnomočen 23. 5. 2023 (ni bilo pritožb). Po obvestilu GURS z dne 9. 11. 2023 je stavba vpisana v kataster stavb na podlagi nove strokovne podlage9

. Pritožnik je torej sodeloval tako na naroku, kjer je bil sprejet sklep o izdelavi nove/drugačne strokovne podlage, vročena mu je bila dopolnitev mnenja izvedenca in obvestilo GURS o novem vpisu stavbe v kataster stavb, a temu ni ugovarjal. Stranka, ki ne izkoristi pravice do izjave, se na kršitev načela kontradiktornosti ne more sklicevati.

18.Navedbe udeležencev - pritožnikov, da je bilo o isti zadevi že pravnomočno razsojeno v pravdni zadevi III P 888/2013, je sodišče prve stopnje zavrnilo po ugotovitvi, da je pravdno sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek etažnih lastnikov za ugotovitev, da so terase skupni del stavbe, zaradi utemeljenega ugovora aktivne legitimacije (točka 40).

19.Temeljno pravilo ugotavljanja dejanskega stanja in reševanja prejudicialnih vprašanj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine je, da sodišče sporno relevantno dejansko stanje ugotavlja po dokaznih pravilih in domnevah, če z njimi ni mogoče urediti spornega vprašanja, pa z verjetnostjo kot standardom materialne resnice10. Dokazna pravila in domneve, ki se nanašajo na dokazovanje pravic na posameznih delih stavbe (19. do 22. člen) in na položaj skupnih delov stavbe (23. člen), sodišče uporabi le za presojo tistih spornih dejstev in pravic oziroma pravnih razmerij, o katerih še ni pravnomočno odločilo drugo sodišče oziroma pristojni organ. Če je o njih že pravnomočno odločil matični organ v matičnem postopku, je o predhodnih vprašanjih sodišče v tem postopku vezano na njihove pravnomočne odločbe. Pogoj pa je, da je sporno vprašanje, ki se izpostavi v postopku za vzpostavitev etažne lastnine, obseženo z objektivnimi, časovnimi in subjektivnimi mejami pravnomočnosti odločbe, izdane v drugem postopku11. V obravnavanem primeru se pritožniki sklicujejo na pravnomočno sodbo, izdano v postopku, v katerem niso sodelovali vsi udeleženci tega postopka. Kot je pravilno povedalo že prvo sodišče, v tem postopku zato ni bilo vezano na predhodno sodbo pravdnega sodišča. Očitane kršitve po 12. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni zagrešilo. Na to kršitev se zlasti ne moreta sklicevati pritožnika A., ki nista bila stranki pravdnega postopka. Navedbe vseh pritožnikov, ki prvič šele v pritožbi neopravičeno povzemajo ugotovitve pravdnega sodišča in sklepu očitajo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno presojo o priposestvovanju, pa so neupoštevne pritožbene novote, ker jih na prvi stopnji niso podali.

O ugotovljenem dejanskem stanju in materialnopravni presoji

20.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre v obravnavanem primeru za nedokončano etažno lastnino in da so bili posamezni deli stavbe pritožnikov že vknjiženi v zemljiški knjigi po določbah ZPPLPS in na podlagi elaboratov o vpisih v kataster stavb. Iz podatkov spisa izhaja, da je postavljeni izvedenec geodetske stroke po vpogledu v elaborate, ki so bili osnova za vpis že vpisanih delov stavb po ZPPLPS v kataster stavb in zemljiško knjigo, ugotovil, da so bile za pritožnike sporne terase priključene (k njihovim) posameznim delom stavbe. Na zahtevo pravne prednice pritožnikov A. je izmeril (in razdelil) le njeno stanovanje (brez terase - del stavbe 173 se je na njen predlog razdelil na dela 248 in 249), v preostalem je strokovno podlago pripravil po obstoječem stanju (red. št. 49). Strokovna podlaga je bila po naročilu sodišča v nadaljnjem postopku spremenjena tako, da je sodišče oddelilo sporne terase od posameznih delov pritožnikov in jih v izpodbijanem sklepu določilo kot splošne skupne dele stavbe. Na njih je določilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe do izračunanih deležev (točka IX izreka). Posameznim delom stavbe v lasti pritožnikov je določilo (nove) površine (točka VII izreka).

21.Pritožnikom je treba pritrditi, da je na ta način neupravičeno poseglo v njihov pravni položaj. Glede na opisane dejanske ugotovitve zmotno ni uporabilo prvega odstavka 32. člena ZVEtL-1 za že vpisane posamezne dele stavbe. Po navedeni določbi zakona sodišče v tem postopku ne odloča o lastninski pravici imetnika na že vpisanem posameznem delu stavbe, če ugotovi, da posamezni del dejansko obstaja. V obravnavanem primeru ni bilo sporno, da sporni posamezni deli stavbe, ki so jim priključene in vknjižene (kot sestavni del stanovanj) tudi sporne terase, dejansko obstajajo. V takem primeru ni dopustno ugotavljanje vsebine stvarnopravnih razmerij med vknjiženim lastnikom že vpisanega posameznega dela v etažni lastnini in tretjo osebo oziroma ostalimi etažnimi lastniki, ki uveljavljajo vsebinsko drugačno - (so)lastninsko pravico na tem vpisanem posameznem delu. Če je določen del stavbe v okviru nedokončane etažne lastnine v zemljiški knjigi že vpisan kot posamezni del v lasti določene osebe, in če v naravi dejansko obstaja, sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-1 zaradi prvega odstavka 32. člena ZVEtL-1 ne more spremeniti njegovega položaja v skupni del stavbe. Spor o dejanskem položaju takega dela stavbe se razreši v naknadni pravdi. Sodišče v tem postopku v svoji končni odločbi zgolj povzame položaj posameznih delov stavbe in pravic po obstoječem stanju. Vsebine spornih razmerij med vpisanimi in ostalimi etažnimi lastniki v tem postopku ne ugotavlja12.

22.Odločanje o sporni lastninski pravici po pravilih in domnevah, ki jih določa ZVEtL-1, je bilo glede na prvi odstavek 32. člena ZVEtL-1 torej zmotno. Za pridobitev, omejitev in prenehanje lastninske pravice veljajo splošna pravila SPZ13 in ZZK-114. Rešujejo se v naknadni pravdi, v kateri sodelujejo vsi udeleženci tega postopka. Taka so tudi stališča v sodni praksi.15

23.V obstoječa pravno urejena stanja - ko je etažna lastnina delno urejena, ni pa dokončana - sme sodišče, ki vzpostavlja etažno lastnino, poseči le, če je neskladje med evidentiranim stanjem in stanjem v naravi tako stopnjevano, da posamezni del stavbe sploh ne obstaja več.16 Ob ugotovitvah izvedenca, ki med udeleženci niso bila sporna, stanovanja s priključenimi terasami v naravi obstajajo. Ob takih ugotovitvah je zmotno naziranje sodišča prve stopnje, da obstoji odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem vpisa v kataster stavb (prvi odstavek 28. člena ZVEtL-1). Posledično je napačno odredilo izdelavo nove strokovne podlage za vpis stavbe v kataster stavb. Spremembo vpisov oziroma nov vpis stavbe in njenih delov v kataster stavb sodišče zagotovi le, če ugotovi odločilno neskladje med dejanskim stanjem in stanjem v katastru stavb, ali če o tem, da se izvedejo spremembe oziroma nov vpis, med udeleženci ni spora, za kar v obravnavanem primeru ne gre.

24.Zaradi zmotnih materialnopravnih izhodišč je sodišče prve stopnje v celoti nepravilno ugotovilo odločilna dejstva za vzpostavitev (nedokončane) etažne lastnine. Izpodbijani sklep je bilo zato treba v izpodbijanem - to je vsebinskem delu, ki se nanaša na vzpostavitev etažne lastnine, razveljaviti. Ker je napačno ugotovljen cel sklop pravno relevantnih dejstev, je bilo treba zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 in 37. členom ZNP), saj pritožbeno sodišče ne more prvič samo ugotavljati tako širokega sklopa dejanskega stanja in odpravljati v pritožbi nakazanih in podanih absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker bi sicer udeležence nesorazmerno prikrajšalo za pravico do pritožbe.

25.V novem postopku naj sodišče prve stopnje z udeleženci ponovno razpravlja o spornih vprašanjih. Če bo potrebno, naj poskrbi za ustrezno dopolnitev navedb o nedokončani etažni lastnini. Ponovno naj preveri obstoječe zemljiškoknjižno stanje, odredi izdelavo strokovne podlage po obstoječem zemljiškoknjižnem stanju in nato ponovno odloči. Pri odločanju in pisanju odločbe naj bo pozorno na pravilno ugotovitev udeležencev ter njihove že vknjižene pravice. Novo odločbo naj popolno vsebinsko obrazloži, da bo mogoč vsebinski preizkus.

26.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

-------------------------------

1Dele s pravnim položajem posameznega dela stavbe, nerazdeljen del stavbe z začasno oznako 0000-1494-9999 v korist investitorja; zemljiške parcele s pravnim položajem splošnega skupnega dela stavbe.

2In sicer po dopolnitvi izvedeniškega mnenja na redni št. 138 spisa z dne 5. 12. 2021, v zvezi s pravnomočnim sklepom o primernosti strokovne podlage za evidentiranje sprememb v katastru stavb z dne 16. 11. 2022 - redna št. 171; in obvestilom GURS z dne 9. 11. 2023 o vpisu etažne lastnine v kataster stavb (redna št. 189 spisa); ukinilo je prejšnje dele stavb, ki so bili razdeljeni.

3Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča, Uradni list RS, št. 37/2017.

4Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

5Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.

6Zakon o posebnih pogojih za vpis lastninske pravice na posameznih delih stavb, Uradni list RS, št. 89/1999.

7Stavba je že vpisana v zemljiško knjigo, vendar v zemljiški knjigi niso vpisani vsi posamezni ali skupni deli stavbe ali niso vpisani idealni deleži solastnine na skupnih delih stavbe.

8Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi, Uradni list RS, št. 45/2008 s spremembami)

9List. št. 313.

1018. člen ZVEtL-1 določa: "Sodišče odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, ki jih določa ta zakon, razen če med udeleženci ni spora o drugačnem stanju ali če je drugače izkazano s pravnomočno odločbo sodišča ali drugega pristojnega državnega organa".

11Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča s komentarjem, avtorji dr. Ana Božič Penko in ostali, Lexpera GV Založba, Ljubljana, 2023, str. 112.

12Komentar ZVEtL-1 kot zgoraj, stran 151 do 152.

13Stvarnopravni zakonik, Uradni list RS, št. 87/2002 s spremembami.

14Zakon o zemljiški knjigi, Uradni list RS, št. 85/03 s spremembami.

15VSL I Cp 285/2021 z dne 8. 4. 2021, VSL II Cp 1920/2024 z dne 5. 9. 2025.

16VSL II Cp 1920/2024 z dne 5. 9. 2025.

Zveza:

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 19, 20, 21, 22, 23, 28, 28/1, 32, 32/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.