Up-70/96

22.5.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M.Z. iz K. na seji senata dne 22.5.1996

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M.Z. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št.II Cp 26/96 z dne 17.1.1996 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Kamniku št. P 171/93 z dne 27.11.1994 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik z ustavno pritožbo izpodbija sklep Višjega sodišča v Ljubljani, št.II Cp 26/96 z dne 17.1.1996, s katerim je to kot neutemeljeno zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 27.11.1995, opr. št. P 171/93. Z navedenim sklepom je okrajno sodišče kot nedovoljeno zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je pritožnik, tedaj toženec, vložil zoper sklep Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Kamniku, z dne 14.7. 1994, opr. št. P 171/93. S tem sklepom je sodišče v sporu zaradi motenja posesti ugotovilo, da je toženec motil posest tožnika in mu zato prepovedalo nadaljnja motilna ravnanja.

2.Pritožnik navaja, da sta z izpodbijanim sklepom kršeni njegova pravica do enakega varstva pravic po 22. členu ter pravica do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave, vendar zatrjevanih kršitev človekovih pravic natančneje ne opredeljuje. Meni, da je sodišče ob izdaji sklepa o motenju posesti nepravilno uporabilo materialno in procesno pravo, saj njegovo dejanje, ki je predstavljalo poseg v posest, ni bilo protipravno, sodišče pa mu ob odločanju ni dopustilo, da navede odločilna dejstva. Pritožnik nadalje navaja, da je sodišče nepravilno uporabilo procesno pravo, ker ni prekinilo postopka in zahtevalo presoje ustavnosti določb Zakona o pravdnem postopku glede zahteve za varstvo zakonitosti. Predlaga, da Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3.Predmet izpodbijanega sklepa Višjega sodišča je odločitev o nedopustnosti pravnega sredstva, ki ga je vložil toženec (sedaj pritožnik). Zato se mora tudi preizkus ustavne pritožbe omejiti le na vprašanje, ali je bila z odločitvijo o nedopustnosti pravnega sredstva, tj. s sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti ter s sklepom, s katerim je pritožbeno sodišče ta sklep potrdilo, kršena kakšna človekova pravica ali temeljna svoboščina pritožnika. Tiste trditve pritožnika, ki se nanašajo na sklep, s katerim je Temeljno sodišče v Ljubljani vsebinsko odločilo v sporu zaradi motenja posesti, s to odločitvijo niso v zvezi, zato Ustavnemu sodišču ob tej ustavni pritožbi nanje ni potrebno odgovarjati. Ob tem je potrebno dodati, da si pritožnik niti z vložitvijo pobude državnemu tožilcu za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti niti s tem, ko je sam vložil nedopustno pravno sredstvo, ni zavaroval roka za vložitev ustavne pritožbe proti temu sklepu.

4.Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja le, ali so z izpodbijanimi odločbami kršene temeljne človekove pravice ali temeljne svoboščine. Razen pavšalnih očitkov pa pritožnik v ustavni pritožbi ne utemeljuje, v čem naj bi izpodbijani sklep kršil njegove pravice po 14. in 22. členu Ustave ter jih iz njegovih navedb tudi Ustavno sodišče samo ni ugotovilo, saj ni razvidno, da bi sodišče odločilo drugače kot v podobnih primerih ali da bi v postopku pravdni stranki postavljalo v neenakopraven položaj. Zgolj zato, ker se nanaša na vprašanje razlage Ustave, pa Ustavno sodišče še dodaja, da pritožnikova trditev, da se je v pravdnem postopku postavljalo vprašanje skladnosti zakona z Ustavo in da bi zato sodišče moralo prekiniti postopek in zahtevati presojo ustavnosti, ni utemeljena. Iz 156. člena Ustave in 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Ur.l. RS št. 15/94, v nadaljevanju ZUstS) jasno izhaja, da sodišče (npr.v pravdnem postopku) ni dolžno vedno, kadar katera od strank v postopku tako predlaga, prekiniti postopka in zahtevati presojo ustavnosti zakona. V skladu z navedenimi določbami Ustave in ZUstS mora sodišče ravnati tedaj, kadar samo dvomi o tem, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti pri sojenju, v skladu z Ustavo.

5.Z izpodbijanim sklepom torej očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine pritožnika, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo.

6.Ustavno sodišče je sklep sprejelo na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v senatu v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj ter člana sodnika Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj