Jedro

Posamičnega upravnega akta, s katerim je bila dokončno in pravnomočno priznana določena višina denarne socialne pomoči, v rednem postopku ni dopustno razveljaviti za nazaj. V pravnomočno urejena pravna razmerja je glede na ustavnopravna jamstva iz 158. člena Ustave Republike Slovenije dopustno z odpravo, razveljavitvijo ali spremembo posegati le po postopku in na način, določenim v zakonu. Torej z izrednimi pravnimi sredstvi, urejenimi v ZUP. Razveljavitev odločbe namreč ne more imeti drugačnih pravnih posledic pri izvajanju ZSVarPre, kot so opredeljeni z ZUP. V 281. členu ZUP pa je med drugim določeno, da se v primeru razveljavitve ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe, ki se razveljavlja, že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje posledice. Razveljavitev pravnomočnega posamičnega upravnega akta lahko učinkuje le ex nunc, torej za naprej. Ker sodišče prve stopnje v tem obsegu materialnih določb ZUP ni pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče izpodbijano drugostopenjsko upravno odločbo odpravilo v celoti, prvostopenjsko upravno odločbo pa spremenilo tako, da je datum 1. 2. 2013, s katerim je nedopustno retroaktivno razveljavljena dokončna odločba z dne 10. 9. 2012, nadomestilo z datumom 24. 4. 2013 (z dnem izdaje prvostopenjske odločbe). To pomeni, da je prejšnji pravnomočni posamični upravni akt razveljavljen z dnem izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi: „Odločba tožene stranke št. ... z dne 14. 4. 2014 se odpravi.

Odločba Centra za socialno delo A. št. ... z dne 24. 4. 2013 se odpravi v 3. odstavku izreka, v 1. odstavku izreka pa spremeni tako, da se datum 1. 2. 2013 nadomesti z datumom 24. 4. 2013“.

II. Tožena stranka je v 15-ih dneh od prejema te sodbe dolžna na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. ..., sklic ... povrniti tožničine stroške postopka v višini 161,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo v izreku te sodbe cit. odločb, ker je presodilo, da sta pravilni in zakoniti (I. točka izreka). Hkrati je izreklo, da stroški tožnice bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Sodbo izpodbija tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje oz. podrejeno predlaga spremembo in ugoditev tožbenemu zahtevku.

Meni, da je podana bistvena kršitev postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker ni pravilno ugotovljena višina preplačila, posledično pa niti pravilno uporabljeno materialno pravo. V mesecu januarju 2013 ni prejela akontacije pokojnine v višini 209,84 EUR, temveč le 209,44 EUR. Ob vpogledu v uradni zaznamek z dne 23. 4. 2013 bi sodišče moralo ugotoviti napačno ugotovljen znesek akontacije pokojnine. Kršen je tudi 8. člen ZPP, ker ni skrbno presodilo vsak dokaz posebej in vsi skupaj kar pomeni kršitev iz 1. odstavka 339. člena ZPP. Ne drži, da bi znašal lastni dohodek 209,84 EUR, zato je tudi višina, ki naj bi jo bila dolžna vrniti, napačno izračunana.

Ker se sodišče ni opredelilo do njenih navedb v zvezi z napačno uporabo 21. člena ZSVarPre je podana še kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. ZSVarPre v 21. členu (verjetno mišljen 12. člen) namreč ne določa, da bi se kot periodični prihodek, ki je podlaga za izračun višine lastnega dohodka štela akontacija pokojnine, temveč zgolj pokojnina.

Naknadno je predloženo še dokazilo z dne 7. 10. 2015 o sklenjenem dogovoru med tožnico in toženo stranko o odpisu dolga.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ob preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da v obravnavani zadevi ni prišlo do zatrjevanih procesnih kršitev iz 14. in 15. točke 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP). Pisni odpravek sodbe namreč nima pomanjkljivosti, da ga ne bi bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe je jasen in ni v nasprotju z razlogi sodbe. Tudi razlogi sodbe niso v nasprotju z vsebino listin.

Ni podana niti relativna bistvena kršitev iz 1. odstavka 339 člena ZPP. Dokazna ocena je glede na razpoložljivo listinsko dokazno gradivo sprejeta v skladu z metodološkimi pravili logičnega sklepanja iz 8. člena ZPP.

5. Vendar pa je v predmetni zadevi, ko gre za spor v zvezi z uskladitvijo dodeljene denarne socialne pomoči zaradi spremenjenih okoliščin in vračila dela neupravičeno prejetih zneskov, pritožba utemeljena zaradi zmotne uporabe materialnega prava, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

6. V obravnavani zadevi sta predmet presoje upravni odločbi, citirani v izreku te sodbe. Z drugostopenjsko odločbo z dne 14. 4. 2014 je zavrnjena pritožba zoper prvostopenjsko odločbo z dne 24. 4. 2013. Slednja je izdana po uradni dolžnosti zaradi spremenjenih okoliščin uskladitve dodeljene denarne socialne pomoči in vračila neupravičeno prejetega zneska. S to odločbo je med drugim: - razveljavljena odločba CSD A. št. ... z dne 10. 9. 2012(1) in sicer s 1. 2. 2013 (1. odstavek izreka); - od 1. 2. 2013 do 31. 3. 2013 priznana denarna socialna pomoč le v znesku 51,72 EUR mesečno (2. odstavek izreka); - odrejeno, da je tožnica neupravičeno prejeta javna sredstva za mesec februar v višini 209,84 EUR in mesec marec 2013 v višini 209,84 EUR dolžna vrniti v 30 dneh po dokončnosti odločbe (3. odstavek izreka); - ugotovljeno, da tožnica ni upravičena do plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje (5. odstavek izreka) in, - da je upravičena do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za čas od 1. 2. 2013 do 31. 3. 2013 (6. odstavek izreka).

V obravnavanem predsodnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica prejema akontacijo pokojnine v višini 209,84 EUR mesečno. Zaradi tega dejstva, torej pridobivanja lastnega dohodka je bilo odločeno, da je upravičena le še do 51,72 EUR denarne socialne pomoči, kar predstavlja razliko med osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ki je znašal 261,56 EUR in njenim lastnim dohodkom. Ta del odločitve niti ni prerekan.

7. V skladu s 45. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZSVarPre) lahko center za socialno delo v roku 3 let po dokončnosti odločbe o upravičenosti do denarne socialne pomoči in ves čas prejemanja te denarne dajatve po uradni dolžnosti začne postopek o ugotavljanju upravičenosti, kadar med drugim ugotovi, da so nastopile okoliščine, zaradi katerih bi bilo treba izdati drugačno odločbo o upravičenosti do denarne socialne pomoči ali upravičenja v nižjem znesku (prvi stavek 1. odstavka). Center za socialno delo je hkrati pooblaščen, da v takšnem postopku razveljavi odločbo, s katero je bila upravičencu dodeljena denarna socialna pomoč in ugotovi bodisi prenehanje upravičenosti ali določi drugačno višino ali drugo obdobje prejemanja denarne dajatve (drugi stavek 1. odstavka 45. člena).

Vendar pa posamičnega upravnega akta, s katerim je bila dokončno in pravnomočno priznana določena višina denarne socialne pomoči, v rednem postopku ni dopustno razveljaviti za nazaj. V pravnomočno urejena pravna razmerja je glede na ustavnopravna jamstva iz 158. člena Ustave Republike Slovenije dopustno z odpravo, razveljavitvijo ali spremembo posegati le po postopku in na način, določenim v zakonu. Torej z izrednimi pravnimi sredstvi, urejenimi v Zakonu o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/2006; v nadaljevanju ZUP). Razveljavitev odločbe namreč ne more imeti drugačnih pravnih posledic pri izvajanju ZSVarPre, kot so opredeljeni z ZUP - om. V 281. členu ZUP-a pa je med drugim izrecno odločeno, da se v primeru razveljavitve ne odpravijo pravne posledice, ki so iz odločbe, ki se razveljavlja že nastale, ne morejo pa nastati nobene nadaljnje posledice. Razveljavitev pravnomočnega posamičnega upravnega akta lahko učinkuje le ex nunc, torej za naprej.

8. Ker sodišče prve stopnje v tem obsegu materialnih določb ZUP-a ni pravilno uporabilo, je pritožbeno sodišče na temelju 2. odstavka 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS-1) izpodbijano drugostopenjsko odločbo odpravilo v celoti, prvostopenjsko pa spremenilo v 1. odstavku izreka, tako da je datum 1. 2. 2013, s katerim je nedopustno retroaktivno razveljavljena dokončna odločba z dne 10. 9. 2012, nadomestilo z datumom 24. 4. 2013. Takšna razsodba pomeni, da je prejšnji, pravnomočni posamični upravni akt razveljavljen z dnem izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe.

9. Že iz predhodno navedenega razloga in nenazadnje dejstva, da je bil med tožnico in toženo stranko 7. 10. 2015 podpisan dogovor o odpisu dolga v višini 496,04 EUR, (in sicer 419,68 EUR iz naslova glavnice ter 76,36 EUR zamudnih obresti; - priloga A8 in A9 sodnega spisa) je bilo potrebno pritožbi ugoditi tudi v delu odločitve, ki se nanaša na vračilo neupravičeno prejetih javnih sredstev v višini 419,68 EUR. V tem obsegu je pritožbeno sodišče odpravilo 3. odstavek prvostopenjske odločbe z dne 24. 4. 2013. S tem je vzpostavljeno stanje, ki je skladno z 281. členom ZUP-a. Takšna razsodba pomeni, da tožnica iz naslova prejetih zneskov denarne socialne pomoči meseca februarja in marca 2013 nima nobene obveznosti. Toženi stranki ne dolguje ničesar več.

10. Ker ostale navedbe pritožnice, ki se nanašajo zlasti na vštevnost akontacije pokojnine v lastni dohodek, višine mesečnih zneskov te denarne dajatve in nekatere druge, ob spremenjeni prvostopenjski sodbi, za rešitev predmetne zadeve pravno več niso odločilne, se pritožbeno sodišče do njih ni posebej opredeljevalo.

11. Pritožbeni izid v predmetni zadevi pomeni, da je tožnica v sodno socialnem sporu uspela. Na temelju 3. odstavka 365. člena ZPP je bilo posledično potrebno spremeniti tudi stroškovni izrek izpodbijane sodbe. Tožena stranka je zaradi zastopanja tožnice po odločbi Bpp 303/2014 z dne 23. 4. 2014 dolžna na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v 15 dneh od prejema te sodbe povrniti stroške postopka pred prvostopenjskim sodiščem v višini 161,04 EUR(2) .

(1) Z njo je bila za obdobje od 1. 10. 2012 do 31. 3. 2013 med drugim priznana denarna socialna pomoč v višini 260,00 EUR mesečno.

(2) Kot so bili odmerjeni in že izplačani tožničini pooblaščenki na podlagi pravnomočne odločbe št. Bpp 303/2014 z dne 7. 8. 2015