Jedro

Po 220. členu ZD pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po izdaji sklepa podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva.

V tako imenovanih oficioznih postopkih (kot je zapuščinski) ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Ta specialna določba zato izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP. Vse to pa pomeni, da mora pritožbeno sodišče upoštevati tudi tiste novote, ki so navedene v pritožbi in ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo brez naroka, je (I.) ugotovilo obseg zapuščine (1. točka) in dediča (2. točka), ki ju je (II.) tudi razglasilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil dedič A. A., ki navaja, da je po prejemu sklepa o dedovanju izvedel za okoliščine, ki so pomembne za presojanje obsega zapustničinega premoženja ob njeni smrti. Kot prava neuka stranka je pričakoval zapuščinsko obravnavo. Po prejemu sklepa mu ni bilo jasno, zakaj v zapuščini ni nepremičnin, katerih (so)lastnica je bila zapustnica: parc. št. 601/1, 601/3, 601/4, 601/5, 344.S, vse v k. o. ...; stavba 461 del stavbe 8, v k. o. ...; 1/5 solastniški delež pri parc. št. 1072, k. o. .... Pridobil je zgodovinske izpise iz zemljiške knjige in ugotovil, da so bile nepremičnine parc. št. 601/1, 601/3, 601/4, 601/5, 344.S, vse v k. o. ..., odtujene zapustnici s prodajno pogodbo z dne 1. 6. 2005, s katero so bile prodane za 6.800.000 SIT (v pritožbi je očitno napačno zapisano EUR), sedanja revalorizirana vrednost pa znaša 36.434,65 EUR. Pritožnik meni, da zapustnica s kupnino nikoli ni razpolagala, ampak si jo je prisvojila dedinja B. B. B. B. pa je vpisana kot lastnica tudi pri vseh ostalih zgoraj navedenih nepremičninah, katerih skupna vrednost po pritožnikovi oceni znaša 121.600 EUR. Pritožnik opozarja, da je v zapuščinskem postopku potrebno upoštevati to vrednost premoženja zapustnice in tudi vsa darila, ki jih je zapustnica dala B. B. Poleg tega je B. B. na dan zapustničine smrti dvignila z njenega transakcijskega računa 650 EUR. V nadaljevanju se sklicuje na sodno prakso, ki dopušča, da se pravica do nujnega deleža uveljavlja šele v pritožbenem postopku in da je pri uveljavljanju dedne pravice prepoved navajanja novih dejstev in dokazov izključena. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v nov postopek sodišču prve stopnje ter priglaša pritožbene stroške.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovorila dedinja B. B. (njo zastopa Odvetniška pisarna F. F.), ki navaja, da ni res, da pritožnik ne bi poznal premoženja svojih staršev in bil zato zaveden o obsegu zapuščine. Zapustničin mož G. G., s katerim je zapustnica skupaj ustvarjala premoženje, je umrl leta 2010 in takrat je bilo v zapuščinskem postopku po njem med obema dedičema nesporno, da premoženja ni. Glede na to bi pritožniku lahko bilo vsaj od takrat naprej jasno, da tudi zapustnica nima nepremičnega premoženja. Nujni delež dediču ne pripada sam po sebi, ampak ga mora uveljavljati na zapuščinski obravnavi. Po stališču B. B. je pritožnik zamudil z uveljavljanjem nujnega deleža, zato zaradi nastopa prekluzije tega sedaj ne more več uveljaviti. V nadaljevanju B. B. podaja navedbe, ki se nanašajo na posamezne nepremičnine, za katere pritožnik navaja, da naj bi sodile v zapuščino. B. B. nasprotno od pritožnika meni, da ne spadajo v zapuščino, pojasni pa tudi dvig 650 EUR, ki ga je opravila na dan zapustničine smrti z njenega transakcijskega računa. Na koncu še navede, da je pritožnik od zapustnice prejel več premoženja in denarja kot bi znašal njegov nujni delež. Vse te navedbe, ki se nanašajo na posamezne nepremičnine, dvig denarja z zapustničinega računa in premoženje, ki naj bi ga pritožnik prejel od zapustnice, pa niso pomembne za odločitev o pritožbi, zato jih pritožbeno sodišče podrobneje ne povzema. B. B. priglaša še stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Po 220. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) pravnomočen sklep veže osebe, ki so sodelovale v zapuščinskem postopku. Ker so dediči vezani le na pravnomočen sklep, lahko tudi po izdaji sklepa podajajo ugovore, dajejo izjave in navajajo dejstva. Tudi glede na določbo 3. odstavka 205. člena ZD lahko dediči podajo izjavo do konca postopka in ne le do izdaje sklepa o dedovanju1. V tako imenovanih oficioznih postopkih (kot je zapuščinski) tudi ni prekluzije navajanja novih dejstev in predlaganje novih dokazov, saj mora sodišče na podlagi 165. člena ZD ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čim prej ugotovijo in zavarujejo in sodišče vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki jih te dajo pisno ali ustno. Ta specialna določba zato izključuje uporabo eventualne maksime iz 286. člena ZPP ter uporabo 286.b člena ZPP2. Vse to pa pomeni, da mora pritožbeno sodišče upoštevati tudi tiste novote, ki so navedene v pritožbi in ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice3. 6. Pritožnik je v pritožbi zahteval, da se v dedni delež dedinje B. B. vračuna darila, ki jih je prejela od zapustnice. Tako navaja, da je od nje kot darilo prejela nepremičnino stavba 461, del stavbe 8, v k. o. ...; in solastniški delež 1/5 pri parc. št. 1072, k. o. ... Za te svoje navedbe je predložil tudi dokaze: darilno pogodbo z dne 12. 4. 2006 za nepremičnino stavba 461, del stavbe 8, v k. o. ... in historični izpisek iz zemljiške knjige za to nepremičnino; glede solastniškega deleža 1/5 pri parc. št. 1072, k. o. ..., pa historični izpisek iz zemljiške knjige, poleg tega trdi, da sta bila kupca te nepremičnine zapustnica in njen mož, čeprav je v prodajni pogodbi (ki jo tudi prilaga) kot kupovalka navedena B. B. Glede zatrjevanega dviga z zapustničinega transakcijskega računa je pritožnik predložil izpis prometa računa H. d. o. o. Gre torej za obrazloženo zahtevo, ki jo je pritožnik podal pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju.

7. Upoštevajoč navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Sodišče prve stopnje bo moralo razpisati zapuščinsko obravnavo in odločiti, ali je pritožnik upravičen do nujnega dednega deleža oziroma ali je utemeljen njegov zahtevek za vrnitev daril, danih zakoniti sodedinji.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.

1 Glej VSL sklep II Cp 2563/2009. 2 ZPP se sicer v zapuščinskem postopku uporablja na podlagi določbe 13. člena ZD. 3 Glej VSL Sklep I Cp 1160/2017,VSK sklep Cp 1048/2011, VSL sklep I Cp 2389/2013.