Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dolžnik ni dokazal trditve v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, da mu je zdravstveno stanje preprečilo pravočasno vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje. Ugotovilo je, da dolžnik ni izkazal upravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi.
Proti sklepu se je dolžnik pravočasno pritožil. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je sklepanje sodišča prve stopnje materialnopravno zmotno, sklep pa nezakonit. Dolžnik je bolezensko stanje oziroma nezmožnost opraviti procesno dejanje dokazal s potrdilom zdravnika. Sodišče je strokovno mnenje o zdravstvenem stanju zavrnilo s svojim, v zdravstvenem smislu, laičnim sklepanjem o zdravstvenem stanju dolžnika. Gre za nevzdržen konflikt v presoji strokovnega vprašanja, za katerega sodišče nedvomno nima znanja.
Sodišče bi se moralo nasloniti na mnenje neodvisnega strokovnjaka, ki bi lahko takšno oceno dal. Zavrnitev predloga je nedvomno preuranjena, zato predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo v ponovno odločanje, kjer naj se izvede dokaz o zdravstveni zmožnosti dolžnika v kritičnem obdobju po strokovni osebi. Pripominja še, da je pritožbeni rok osmih dni kratek rok in da je za proučitev zadeve in posvet s strokovno osebo potreben čas, tako da je glede na to okoliščino povsem normalno, da je dolžnik nameraval vložiti ugovor prav zadnji dan, kar pa mu je objektivna okoliščina, ki je ni bilo mogoče predvideti, preprečila.
Pritožba ni utemeljena.
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni izkazal opravičenega vzroka za zamudo roka za vložitev ugovora. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje je dolžnik zatrjeval, da je zadnji dan roka hudo zbolel tako, da mu je zdravnik predpisoval strogo mirovanje, da je imel visoko vročino, hude bolečine in krče v trebuhu z bruhanjem.
V dokaz navedb je predložil zdravniško spričevalo, ki pa navedenega ne potrjuje. Zdravniško spričevalo je bilo izdano na željo dolžnika dne 18.6.1999. Navaja, da je bil dolžnik od 16.6.1999 bolan, imel vročino, je kašljal in ležal ter ni bil sposoben za delo. Zdravniško potrdilo torej ne dokazuje trditve v dolžnikovem predlogu namreč, da mu je zdravnik predpisal strogo mirovanje. Zdravniški potrdilo navaja le takšne bolezenske težave, ki dolžniku niso preprečile, da bi za vložitev pravočasnega ugovora vsaj pooblastil odvetnika. Neutemeljen je potemtakem pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje glede vprašanja, za katero je potrebno strokovno znanje, uporabilo laično stališče. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča dolžnik ni dokazal, da mu je zdravstveno stanje preprečilo opravo procesnega dejanja, katerega opustitev je povzročilo zanj neugodno posledico.
Pritožbeno sodišče po navedenem zaključuje, da je izpodbijani sklep sodišče prve stopnje pravilen in zakonit, zato je pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP/99).