Jedro

Če so stranke s sklenjeno poravnavo rešile še svoja druga sporna razmerja - torej tudi tista, za ureditev katerih upravičenec ni prejel brezplačne pravne pomoči - to ne pomeni, da v takšnem primeru ni mogoče uporabiti prvega odstavka 48. člena ZBPP, ki govori o uspehu v postopku.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov tega upravnega spora se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč odločil, da je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji 3.065,48 € stroškov izplačanih iz naslova brezplačne pravne pomoči v roku 15 dni od pravnomočnosti tega sklepa, do takrat brezobrestno v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila. Iz obrazložitve izhaja, da je bila tožnici dodeljena brezplačna pravna pomoč v obsegu sestave vseh potrebnih vlog, pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika pred sodiščem prve stopnje v postopku zaradi plačila uporabe tuje stvari v svojo korist v skladu z določili 198. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami). V zadevi št. II P 272/2008 Okrožnega sodišča v Mariboru je bila dne 14.6.2010 sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere je A.A. tožnici dolžan plačati znesek 30.000,00 €. Zato je organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 s spremembami) tožnici, ki je v postopku, za katerega ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, uspela in je na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje, naložil, da povrne stroške nastale iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, ki so bili odmerjeni in izplačani odvetniku B.B. na podlagi sklepa št. Bpp 955/2007-9 z dne 22.7.2010 v višini 3.065,48 €.

Tožnica v tožbi navaja, da je po odobritvi brezplačne pomoči imenovani pooblaščenec odvetnik B.B. zoper A.A. in družbo C. d.o.o. vložil tožbo za plačilo uporabnine zaradi rabe solastne nepremičnine v znesku 13.200,00 €. Tekom postopka sta obe toženi stranki vložili nasprotno tožbo, s katero sta zahtevali plačilo zneska 21.801,64 € iz naslova vrnitve vlaganj v nepremičnino. Ta zadeva se je vodila pod št. II P 947/2009, obe zadevi pa sta bili združeni pod št. II P 272/2008. V izogib negotovosti odločitev v obeh postopkih so se pravdne stranke dogovorile, da bodo sporno razmerje rešile tako, da se bodo zahtevku iz tožbe in nasprotne tožbe odpovedale in spor zaključile z razdružitvijo solastnega premoženja, prav tako pa zaključile tudi izvršbo na solastniški delež A.A. na sporni nepremičnini v zadevi In 2005/169 pred Okrajnim sodiščem v Slovenski Bistrici. Vrednost nepremičnine so ocenile na 100.000,00 € in se dogovorile, da se tožnici za njen delež 275/1000 izplača 27.500,00 €, iz naslova pravdnih in izvršilnih stroškov v zadevi In 2005/169 pa 2.500,00 € ter v tej obliki sklenile sodno poravnavo. S poravnavo so se stranke dogovorile, da nosi vsaka stranka svoje stroške. Tožeča stranka zatrjuje, da tožnica s sklenjeno poravnavo ni prejela nobenega premoženja niti nobenih dohodkov, ampak je samo eno obliko svojega premoženja (solastniški delež 275/1000 na vložku št. 1077 k.o. ...) spremenila v drugo obliko (denar). Razen tega je prejela tudi pravdne in izvršilne stroške, ki so ji nastali v postopku In 2005/169 in v pravdni zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru št. P 536/95 ter so ji bili priznani s sodbo in sklepom o izvršbi. Pravdni in izvršilni stroški imajo naravo civilne reparacije (odškodnine) za škodo – strošek potreben zaradi vodenja pravdnega oziroma izvršilnega postopka. Povrnitev teh stroškov tako ne pomeni pridobitve premoženja ali dohodka ampak izravnavo nastale škode. Tožnica v tem upravnem sporu zahteva odpravo izpodbijanega sklepa in vrnitev plačanega zneska 3.065,48 €. Razen tega zahteva tudi povrnitev stroškov upravnega spora in da jo sodišče v tem postopku oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravni spis.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijani upravni akt pravilen in na zakonu utemeljen iz razlogov, ki so navedeni v prvostopnem sklepu in se sodišče nanje v tej sodbi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006 s spremembami). Zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1), k tožbenim navedbam pa še dodaja: Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči, ki je delno ali v celoti uspel v postopku, in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. V nobenem primeru se od upravičenca do brezplačne pravne pomoči ne sme terjati več, kot je v postopku dejansko dobil (tretji odstavek 48. člena ZBPP).

Kot izhaja iz zapisnika o poravnalnem naroku in glavni obravnavi z dne 14.6.2010 v zadevi št. II P 272/2008 pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, so pravdne stranke v tej zadevi zaradi plačila 17.380,00 € po tožbi in 21.801,64 € po nasprotni tožbi sklenile sodno poravnavo. S sodno poravnavo so se stranke dogovorile, da A.A. in C. d.o.o. tožnici nerazdelno plačata glavnico v znesku 30.000,00 €, ki predstavlja znesek 27.500,00 € kot odmeno za prepuščeni solastniški delež, in znesek 2.500,00 € iz naslova pravdnih in izvršilnih stroškov v zadevi Okrajnega sodišča v Slovenski Bistrici, tožnica pa v namen razdružitve skupnega premoženja izroči A.A. v last nepremičnino s parcelno št. 1027/5 (vložek št. ...) k.o. ..., katere lastnica je do 275/1000 in dovoli, da se v zemljiški knjigi pri tej nepremičnini vpiše lastninska pravica na ime A.A. do 275/1000. Hkrati je tožnica dovolila tudi izbris zaznambe izvršbe in izbris zaznambe hipoteke vpisane pri tej nepremičnini. Pravdne stranke so se tudi dogovorile, da nosi vsaka svoje stroške tega pravdnega postopka, torej postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru št. II P 272/2008. Po presoji sodišča so bila zgoraj citirana zakonska določila pravilno uporabljena, zato se sodišče strinja z izpodbijano odločitvijo, po kateri je tožnica Republiki Sloveniji dolžna povrniti stroške nastale iz naslova brezplačne pravne pomoči. Ker so se pravdne stranke v pravdnem postopku, za katerega je bila tožnici odobrena brezplačna pravna pomoč, s sodno poravnavo dogovorile, da nosi vsaka stranka svoje stroške, nasprotni stranki iz pravdnega postopka tožničinih pravdnih stroškov nista dolžni povrniti (in tako ni mogoča izterjava stroškov postopka od nasprotne stranke po 46. členu ZBPP), zato je upravičenka do brezplačne pravne pomoči – tožnica, ki je v postopku pridobila premoženje, dolžna povrniti stroške nastale v zvezi s prejeto brezplačno pravno pomočjo v celoti. Temu je sledil tudi organ za brezplačno pravno pomoč in v izpodbijani odločbi tudi po presoji sodišča pravilno odločil, da je tožnica dolžna vrniti stroške prejete brezplačne pravne pomoči. Bistvena tožbena trditev je, da tožnica s sklenjeno poravnavo ni pridobila nobenega premoženja, ampak je le spremenila eno obliko svojega premoženja (solastniški delež na nepremičnini) v drugo (denar), dobila pa je tudi povrnjene stroške drugih sodnih postopkov, s čimer ji je bila le povrnjena že nastala škoda. Glede tega sodišče pojasnjuje, da je bila tožnici brezplačna pravna pomoč odobrena zaradi plačila uporabnine zaradi uporabe solastne stvari v tujo korist. Ta postopek se je končal z zgoraj navedeno poravnavo, zato ni mogoče zaključiti, da tožnica s sklenjeno poravnavo ni pridobila premoženja oziroma denarnih sredstev. Če so pravdne stranke s sklenjeno poravnavo rešile še svoja druga sporna razmerja, to ne pomeni, da v takšnem primeru ni mogoče uporabiti 48. člena ZBPP, ki govori o uspehu v postopku.

K zgoraj navedenemu pa sodišče še dodaja, da je bila tožnica že v času odobritve brezplačne pravne pomoči imetnica precejšnjega nepremičnega premoženja, le da se to premoženje pri odločanju o prošnji za odobritev brezplačne pravne pomoči dne 16.1.2008 v skladu s takrat veljavnim določilom tretjega odstavka 19. člena ZBPP, torej ker tožnica z njim ni mogla razpolagati, ni upoštevalo. To stanje se je sedaj spremenilo, tožnica s tem premoženjem, ki ga je po predmetni poravnavi spremenila v denarna sredstva v znesku 27.500,00 €, lahko razpolaga. Iz tega pa sledi, da se je sedaj tožničino premoženjsko stanje spremenilo do te mere, da tožnica ne bi bila več upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj ima premoženje, ki presega višino šestdesetih osnovnih zneskov minimalnega dohodka - ta znaša 229,52 € (Sklep o usklajenih višinah transferjev, ki so določeni v nominalnih zneskih ter o odstotku uskladitve drugih transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS od 1.7.2010 – Uradni list RS, št. 56/2010, v zvezi s 5. členom Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS - Uradni list RS, št. 114/2006) - to je znesek 13.771,20,00 € (23. člena ZSV v zvezi s 14. členom ZBPP). Po obrazloženem je pravna podlaga, na osnovi katere je tožnica dolžna povrniti Republiki Sloveniji stroške plačane iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči, tudi v 49. členu ZBPP.

Izpodbijani akt je torej pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče njen zahtevek za povrnitev stroškov zavrnilo.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločilo, saj tožeči stranki v tem postopku taksna obveznost ni nastala (četrti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah – v nadaljevanju ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008 s spremembami).