Jedro

V posestni pravdi daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V predmetni zadevi ne gre za dovoljeno samopomoč. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh zadeve, v zvezi s katero prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. II P 1182/2014. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da organ za brezplačno pravno pomoč zaključuje, da tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh, zato ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Glede na to, je tožničino prošnjo kot neutemeljeno zavrnil (24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči - v nadaljevanju ZBPP). V navedeni pravdni zadevi se obravnava tožba zaradi motenja posesti, ki jo je vložila A.A. zoper tožnico ter B.B. in C.C., ker so ji slednji odklopili elektriko zaradi neplačevanja stroškov. Organ za brezplačno pravno pomoč se sklicuje na določila Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ), po katerih ima v posestnem sporu sodno varstvo tisti, ki dokaže, da je bil pred nastalim motenjem posestnik stvari, da je bila posest zares motena, da je bila tožena stranka tista, ki je motila posest, da njeno dejanje, ki naj bi bilo motilno, res pomeni motenje ter da je dejanje samovoljno in protipravno. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, pri tem pa se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Na podlagi navedb in listin predmetnega pravdnega spisa organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je bila posest motena, pri tem pa ni šlo za dovoljeno samopomoč, zato prosilka ob upoštevanju navedenih zakonskih določil s svojimi navedbami v pravdnem postopku zaradi motenja posesti ne more uspeti. Glede zahtevkov za povrnitev stroškov ter plačilo odškodnine za prestane bolečine ter ureditev potrebnih priključkov in plačevanja stroškov pa je potrebno vložiti posebno tožbo.

Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da brezplačno pravno pomoč resnično potrebuje in te možnosti ni hotela zlorabljati. Prav tako ne drži, da v tej zadevi ne bi uporabila pravnih sredstev, če bi ji njen finančni položaj to omogočal in da je zahteva v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Navaja, da je poštena, pravična in moralna oseba, vsega tega pa ne bi mogli reči za tožečo stranko v postopku zaradi motenja posesti A.A.. Čeprav ta zavaja sodišče glede svojih premoženjskih razmer, ji je bila brezplačna pravna pomoč odobrena. Tožba zaradi motenja posesti sploh ne bi bila potrebna, če bi imenovana plačevala stroške. Smiselno predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala predmetni spis.

Tožba ni utemeljena.

Pogoje za odobritev brezplačne pravne pomoči določa ZBPP, ki v tretjem odstavku 11. člena pravi, da se pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji določeni z zakonom. Organ za brezplačno pravno pomoč torej ne ugotavlja samo finančnega položaja prosilca, ampak mu zakon nalaga, da ugotovi tudi obstoj drugih pogojev, določenih z zakonom. Druge pogoje, to je okoliščine in dejstva o zadevi, ki se upoštevajo pri dodelitvi brezplačne pravne pomoči, določa 24. člen ZBPP. Po tem členu se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči in predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh tako, da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj oziroma, da je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Šteje se, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom zadeve s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Po presoji sodišča je organ za brezplačno pravno pomoč zgoraj navedena določila pravilno uporabil in ugotovil, da tožničina prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni utemeljena, saj tožnica nima verjetnega izgleda za uspeh (prvi odstavek 24. člena ZBPP). SPZ v prvem in drugem odstavku 33. člena določa, da sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. Pri tem se ne upoštevata pravica do posesti in dobrovernost posestnika. Tudi posestnik, ki je pridobil posest s silo, na skrivaj ali zlorabil zaupanje ima pravico do varstva, razen nasproti tistemu, od katerega je na tak način prišel do posesti, če je ta izvrševal dovoljeno samopomoč iz 31. člena tega zakona. Kaj je samopomoč opredeljuje 31. člen SPZ, ki določa, da ima posestnik pravico do samopomoči proti tistemu, ki je neupravičeno motil njegovo posest ali mu jo odvzame. Pogoj pa je, da je nevarnost neposredna, da je samopomoč takojšnja in nujna ter da način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost. Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja. Izključeno je odločanje o pravici do posesti, o pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih (426. člen ZPP).

Organ za brezplačno pravno pomoč je po vpogledu v spis Okrajnega sodišča v Mariboru št. II P 1182/2014, za zastopanje v katerem želi tožnica dodelitev brezplačne pravne pomoči, ugotovil, da tožnica v navedeni motenjski zadevi nastopa kot toženka. V zadevi ni sporno, da je skupaj s sotožencema A.A. odklopila električno energijo.

Kot izhaja iz izpodbijane odločbe in zgoraj citiranih zakonskih določb, v posestni pravdi daje sodišče varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje. V predmetni zadevi ne gre za dovoljeno samopomoč. Glede na to se sodišče strinja z zaključkom organa za brezplačno pravno pomoč, da tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh. Za odločitev v motenjski pravdi so relevantna le zgoraj navedena zakonska določila. Vsa druga dejstva, ki jih navaja tožnica, kot je okoliščina, da A.A. ni plačevala stroškov, in ostale dejanske razmere, ki so razlog njihovih nesoglasij, pa na odločitev v predmetni zadevi nimajo nobenega vpliva in jih je treba rešiti na drug način ali v drugih postopkih.

Tožnica tudi s tožbenimi navedbami izpodbijane odločbe ne more ovreči. Organ za brezplačno pravno pomoč je svojo odločitev pravilno sprejel na podlagi 24. člena ZBPP, ker tožnica nima verjetnih izgledov za uspeh, s čimer se sodišče glede na zgoraj obrazloženo strinja. Organ za brezplačno pravno pomoč torej svoje odločitve ni utemeljil na ugotovitvi, da želi tožnica zlorabiti možnost brezplačne pravne pomoči ali da je zadeva v nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V svoji odločbi je namreč le citiral celoten 24. člen ZBPP, nato pa odločitev sprejel na ugotovitvi, da tožnica nima izgledov za uspeh.

Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).