Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke so odločilna dejstva in okoliščine, ki obstojijo v času vložitve tožbe. Odločilno namreč je, ali je bila tožeča stranka najemodajalka oziroma lastnica spornih prostorov, ko je tožbo vložila. Le od tega dejstva je odvisno upravičenje za vložitev odpovedi najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov. Morebitna kasnejša izguba lastništva za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke ni odločilna.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo predmetni postpek do pravnomočnosti odločitve v zadevi x Pg y/z, ki se vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.
Tožeča stranka je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo, zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za prekinitev postopka zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče ugodilo predlogu tožeče stranke za odpoved najemnega razmerja in izdalo nalog, s katerim je toženi stranki naložilo, da do 17.9.2005 izprazni poslovni prostor, ki ga zaseda na podlagi najemne pogodbe z dne
29.1.2001. Ugotovilo je, da je tožeča stranka zatrjevala, da je na podlagi pogodbe za prodajo nepremičnine z dne 6.5.2004 postala lastnica poslovne stavbe, v kateri se nahaja sporni poslovni prostor, ter da je stopila na mesto dotedanjega najemodajalca X d.o.o.. Trdila je, da predkupna pravica najemnika ni bila kršena, ker je X d.o.o. prodal poslovno stavbo kot celoto in ne samo posameznega dela, tožena stranka pa se za nakup celotne stavbe ni odločila. Tožena stranka je izpraznitvenemu nalogu ugovarjala s trditvami, da je bila prodajna pogodba sicer sklenjena, a lastništvo ni vpisano v zemljiško knjigo ter, da je bil kršen 4. člen najemne pogodbe, ker poslovni prostor ni bil ponujen v odkup najemniku (njej). Zato je vložila tožbo za razveljavitev pogodbe, po kateri se postopek vodi pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, pod opr. št. x Pg y/z. Sodišče prve stopnje je nato prekinilo predmetni postopek na podlagi
206. člena ZPP do pravnomočne odločitve v zadevi x Pg y/z z utemeljitvijo, da je odločitev glede odpovedi najemnega razmerja in izpraznitve poslovnih prostorov, ki so predmet te tožbe odvisna od odločitve v zadevi x Pg y/z. Zaključilo je, da v kolikor bo tožena stranka uspela s tožbenim zahtevkom na razveljavitev kupoprodajne pogodbe zaradi kršitve predkupne pravice na poslovnih prostorih, ki so predmet tega najema ter zahtevkom, da se kupoprodajna pogodba sklene z njo, tožeča stranka ne bo več aktivno legitimirana za tožbeni zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov. Takšni razlogi prvostopnega sodišča pa so zmotni.
Za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke so odločilna dejstva in okoliščine, ki obstojijo v času vložitve tožbe. Odločilno namreč je, ali je bila tožeča stranka najemodajalka oziroma lastnica spornih prostorov, ko je tožbo vložila. Le od tega dejstva je odvisno upravičenje za vložitev odpovedi najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov. Morebitna kasnejša izguba lastništva za presojo aktivne legitimacije tožeče stranke ni odločilna. Kot odločilna pa se v določenih okoliščinah utegne izkazati za presojo pravnega interesa za vodenje pravde.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka zatrjevala obstoj dejanske situacije iz 591. člena ZOR, po katerem pri odtujitvi stvari, ki je bila pred tem izročena nekomu drugemu v zakup, vstopi pridobitelj stvari na mesto zakupodajalca in potem nastajajo pravice in obveznosti iz zakupa med njim in zakupnikom (1. odst. 591. člena ZOR). Trdila torej je, da je kot kupec spornih prostorov vstopila v pravice prejšnjega lastnika, najemodajalca in zatorej pridobila tudi upravičenje za odpoved najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov. Pritožnik utemeljeno opozarja, da je najemna pogodba pogodba obligacijskega prava ter, da je za predmetni spor odločilno le, ali je tožeča stranka vstopila v pravice najemodajalca oziroma ali je postala lastnica spornih prostorov, saj je le od navedenega vprašanja odvisno njeno upravičenje za vložitev odpovedi najemne pogodbe in za izpraznitev poslovnih prostorov. Trditev, da je bil kršen 4. člen najemne pogodbe, po katerem je imela tožena stranka predkupno pravico v primeru prodaje spornih poslovnih prostorov in dejstvo, da je vložena tožba na razveljavitev kupoprodajne pogodbe na tožničino pravico do razpolaganja s spornimi poslovnimi prostori ne more vplivati. Zato ne predstavlja predhodnega vprašanja v smislu določbe 13. člena ZPP.
Prvostopno sodišče je torej zmotno ocenilo, da je odločitev v tej zadevi odvisna od odločitve v zadevi x Pg y/z, v posledici česar je zmotno odločilo, da se postopek prekine do pravnomočnosti odločitve v zadevi x Pg y/z. Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (2. točka 365. člena ZPP).