Jedro

Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog za zaznambo spora zavrnilo, pri v sklepu navedenih nepremičninah pa je hkrati vpisalo zaznambo zavrnitve vpisa. Iz razlogov sklepa izhaja, da je predlog neutemeljen, ker nima podlage v določbah 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1).

Zoper navedeni sklep se pritožuje predlagatelj in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da je proti zemljiškoknjižnima lastnikoma A. in M. G. vložil tožbo za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki je bila podlaga za vpis njune lastninske pravice v zemljiško knjigo. Ugoditev takšnemu zahtevku pa nedvomno pomeni, da bo zemljiškoknjižno stanje v B vložku spremenjeno. Posledica ničnosti je, da je vsaka stranka dolžna vrniti tisto, kar je prejela oz. vzpostavitev zemljiškoknjižnega stanja, kakršno je bilo pred vknjižbo pogodbe. Po mnenju predlagatelja gre torej za zaznambo spora o prenehanju pravice iz 2. točke 1. odst. 79. člena ZZK-1. Predlagatelj ima nedvomno interes, da pravočasno prepreči učinkovanje morebitnega novega prenosa lastninske pravice na nepremičninah, ki sta jih G. pridobila od O.K. na novega pridobitelja. Predlagana zaznamba spora je predlagateljevo edino pravno sredstvo, da to doseže, saj še nima pravnomočnega sklepa, na podlagi katerega bi predlagal zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve. Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo sklepa.

Pritožba ni utemeljena.

Po 5. tč. 22. čl. ZZK-1 se v zemljiško knjigo kot pravno dejstvo vpiše vložitev tožbe (oz. drugo procesno dejanje), s katerim se začne sodni postopek glede pridobitve, prenehanja oz. spremembe pravic na nepremičnini, če ta zakon določa, da se začetek tega postopka vpiše v zemljiško knjigo (zaznamba spora). Predmet zaznambe spora tako ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo procesno dejanje, s katerim se začne tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. V 1. odst. 79. čl. ZZK-1 so določene vrste pravdnih (in drugih) postopkov, katerih začetek se zaznamuje v zemljiški knjigi. Vrste postopkov, katerih začetek se zaznamuje z zaznambo spora, pa so zaznamba spora o pridobitvi pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o pridobitvi pravice na originaren način), zaznamba spora o prenehanju pravice (s katero se zaznamuje začetek postopka o ugotovitvi prenehanja pravice na nepremičnini) in zaznamba spora za določitev nujne poti. V obravnavanem primeru zato niso izpolnjeni pogoji za zaznambo spora po 1. odst. 79. čl. ZZK-1. Ne gre namreč za spor o ugotovitvi obstoja lastninske pravice, niti spor o ugotovitvi prenehanja lastninske pravice na navedenih nepremičninah, temveč za tožbo zaradi ugotovitve ničnosti pogodbe s posledično kondikcijsko zahtevo o vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega (lastninskega) stanja ( v smislu določb 1. odst. 87. člena Obligacijskega zakonika). Ker torej za zaznambo za tak predmet postopka, kot ga s tožbenim zahtevkom s tožbo v pravdnem postopku uveljavlja tožeča stranka, v določbah ZZK-1 ni podlage, je izpodbijani sklep v dejanskem in pravnem pogledu pravilen. Na podlagi 2. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1 je zato pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (zemljiškoknjižnega sodnika) ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.