15. 12. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata 5. decembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 89/2005 z dne 23. 3. 2006 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Mariboru, št. U 259/2003 z dne 16. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je zavrnilo tožbo pritožnice zoper odločbo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Upravne enote Maribor. S to odločbo je bila zavrnjena njena zahteva za priznanje statusa in pravice žrtve vojnega nasilja. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da evakuacija šolskih otrok (med katerimi je bila pritožnica) iz enega kraja v drugega zaradi zaščite pred bombardiranjem ni razlog za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja (Uradni list RS, št. 63/95 in nasl. – v nadaljevanju ZZVN). Vrhovno sodišče je zavrnilo pritožničino pritožbo in potrdilo odločitev Upravnega sodišča.

2.Pritožnica se ne strinja z izpodbijanimi odločitvami in navaja, da je bila prisilno odvzeta staršem in odpeljana iz Maribora najprej v Radence, kasneje pa v Avstrijo. Meni, da sodi v kategorijo žrtev vojnega nasilja – ukradenih otrok. Pojasnjuje, zakaj sodi v to skupino žrtev vojnega nasilja. Ne strinja se z ugotovitvami upravnih organov in sodišč, na podlagi katerih je bil zavrnjen njen zahtevek. Ne razume, zakaj dejstvo, da je kot izgnani otrok od avstrijskega sklada za spravo dobila odškodnino, ni bilo upoštevano.

3.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato ustavne pritožbe ni mogoče utemeljevati z navedbami, ki po vsebini pomenijo zgolj ugovor nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja oziroma zmotne uporabe prava. V zvezi s tem bi Ustavno sodišče lahko presojalo le, ali odločitev sodišča temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma ali je tako napačna ali brez razumne pravne obrazložitve, da bi to lahko pomenilo kršitev 22. člena Ustave (enako varstvo pravic), ki je na področju sodnih postopkov odraz splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Vrhovno sodišče je namreč pritožnici jasno in razumno obrazložilo, zakaj ji ni mogoče priznati statusa žrtve vojnega nasilja. Svojo razlago je v skladu s pravili pravne stroke oprlo na ustrezne določbe ZZVN. Ker z izpodbijanima sodbama očitno ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 in popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan