Jedro

Sklep o izločitvi uradne osebe ni upravni akt, ki bi ga bilo v skladu z 2. in 5. členom ZUS-1 mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrglo tožnikovo tožbo zoper sklep Generalnega Davčnega urada z dne 10. 12. 2008, s katerim je prvostopni organ zavrnil tožnikovo zahtevo za izločitev uradne osebe. Tožnikova pritožba zoper izpodbijani prvostopni akt je bila z odločbo Ministrstva za finance z dne 31. 7. 2009, zavrnjena.

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa sodišče navaja, da sklep o izločitvi uradne osebe ni eden izmed sklepov, navedenih v določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1, niti ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1. 3. Tožnik se v pritožbi sklicuje na vse pritožbene razloge iz 75. člena ZUS-1 in navaja, da so mu bile pred prvostopnim organom kršene temeljne procesne pravice ter da ga je drugostopni organ sam poučil, da ima pravico sprožiti upravni spor.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz določbe prvega odstavka 2. člena ZUS-1 izhaja, da sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. To pomeni, da so akti, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 pa se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerim ji je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Ker sklep o neizločitvi uradne osebe med takšne sklepe ne sodi, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je tožnikovo tožbo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo, saj izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v podobnih zadevah, na primer v zadevi I Up 404/2007 z dne 1. 10. 2008. 6. Glede pritožbenega ugovora, da je tožnik ravnal skladno s pravnim poukom v odločbi drugostopnega organa, Vrhovno sodišče ugotavlja, da je pravni pouk v navedeni odločbi res nepravilen, kar pa ne more vplivati na drugačno odločitev. Napačni pravni pouk namreč ne more vplivati na drugačno razlago 2. in 5. člena ZUS-1 in dati stranki več pravic, kot jih ji da ZUS-1. 7. Ker pritožbeni ugovori na drugačno odločitev ne vplivajo, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter na podlagi 76. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

8. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.