Jedro

Vprašanje za predhodno odločanje po 267. členu PDEU mora biti oblikovano tako, da Sodišču EU omogoči razlago prava Evropske unije, kadar je to potrebno za odločitev nacionalnega sodišča v konkretni zadevi. Nanašati se mora na razlago ali presojo veljavnosti prava EU, ne pa na razlago nacionalnega prava ali ugotavljanje dejstev. Iz toženkinega predloga ni jasno, v zvezi s čim točno naj bi Vrhovno sodišče sprožilo postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Predlog za predložitev zadeve temu sodišču je zato neutemeljen.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica kot kreditojemalka je s toženkino pravno prednico kot kreditodajalko leta 2008 sklenila dve kreditni pogodbi: za dolgoročni stanovanjski kredit v znesku 93.472,80 CHF z rokom vračila v 360 mesečnih anuitetah in za dolgoročni stanovanjski kredit v znesku 17.195,20 CHF z rokom vračila v 120 zaporednih mesečnih anuitetah. V zvezi s prvo kreditno pogodbo sta stranki sklenili tudi sporazum o zavarovanju denarne terjatve, na podlagi katerega je bila v korist toženke vknjižena hipoteka.

2. Tožnica je vložila tožbo za ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb, plačilo 30.816,36 EUR (kasneje zvišano na 49.198,60 EUR) in izbris hipoteke. Trdila je, da toženkina pravna prednica ni ustrezno opravila pojasnilne dolžnosti in je tožnico zavajala.

3. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožnici naložilo, da toženki povrne vse njene pravdne stroške. Presodilo je, da pojasnilne dolžnosti toženka sicer ni ustrezno opravila, a da pri tem ni ravnala v slabi veri, saj realnih tveganj drastičnih sprememb tečaja CHF ni mogla predvideti. Poleg tega v času sklepanja pogodbe ni bilo znatnega neravnotežja med obveznostmi obeh pogodbenih strank.

4. Sodišče druge stopnje je v prvem sojenju ugodilo tožničini pritožbi in prvostopenjsko sodbo spremenilo tako, da je ugodilo ničnostnemu zahtevku. V delu dajatvenega zahtevka in stroškov postopka je prvostopenjsko sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnje odločanje.

5. Po odločbi Vrhovnega sodišča, ki je s sklepom II Ips 6/2025 odločitev sodišča druge stopnje deloma razveljavilo, je sodišče druge stopnje v novem sojenju sodbo sodišča prve stopnje ponovno spremenilo tako, da je ugodilo ničnostnemu zahtevku.

6. Toženka je zoper odločitev sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije zaradi odločitve o naslednjih vprašanjih:

"- Ali je dopustno vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je leta 2022 in 2023 revidirala in nadgradila sodna praksa Vrhovnega sodišča, Ustavnega sodišča in Sodišča EU, uporabiti na dejanski stan, ki je obstajal v trenutku sklenitve predmetne kreditne pogodbe leta 2008, pri čemer je VSM vsebino pojasnilne dolžnosti, kot jo je opredeljevala relevantna zakonodaja v letu 2008 naknadno razširilo s pomočjo pravnih standardov, ki jih je vsebinsko napolnilo v konkretnem primeru?

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče VSM v Izpodbijani sodbi, da pri sklicevanju na izbrane odločbe Sodišča EU ni predhodno izvedlo presoje, ali je dejansko stanje v izbrani zadevi, ki jo je obravnavalo Sodišče EU, dovolj podobno dejanskemu stanju v predmetni zadevi?"

V primeru, da revizije ne bo dopustilo, Vrhovnemu sodišču predlaga, da pri Sodišču Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) vloži predlog za predhodno odločanje na podlagi 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU).

7. Predlog ni utemeljen.

8. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

9. Vrhovno sodišče je ocenilo, da v obravnavani zadevi zahteve iz določbe prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjene, in je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Ob tem je presodilo tudi, da niso podani razlogi za predložitev predhodnega vprašanja Sodišču EU.

10. Skladno s sodno prakso Sodišča EU mora nacionalno sodišče, kadar se sooči z vprašanjem razlage prava EU, izpolniti predložitveno dolžnost, razen če se ugotovi: a) da vprašanje ni upoštevno, b) da je upoštevna določba prava EU že bila predmet razlage Sodišča EU (acte éclairé) ali c) da se pravilna uporaba prava EU ponuja tako očitno, da ne pušča prostora za razumen dvom (acte clair). V takih primerih lahko nacionalno sodišče opusti predložitev predhodnega vprašanja in ga reši sámo.

11. Vprašanje za predhodno odločanje po 267. členu PDEU mora biti oblikovano tako, da Sodišču EU omogoči razlago prava Evropske unije, kadar je to potrebno za odločitev nacionalnega sodišča v konkretni zadevi. Nanašati se mora na razlago ali presojo veljavnosti prava EU, ne pa na razlago nacionalnega prava ali ugotavljanje dejstev. Iz toženkinega predloga ni jasno, v zvezi s čim točno naj bi Vrhovno sodišče sprožilo postopek predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Predlog za predložitev zadeve temu sodišču je zato neutemeljen.

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1.C-144/23 s 15. 10. 2024 (zadeva Kubera) in v njej citirane odločbe Sodišča EU.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Zakon o varstvu potrošnikov (1998) - ZVPot - člen 23, 24, 24/1

Mednarodne Pogodbe

Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) - člen 267, 267/1, 267/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.