Jedro

Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu, sodilo sodišče, na katerem je funkcijo sodnice opravljala ena od oseb, udeleženih na strani tožene stranke. Ker je bila obenem tudi dolga leta predsednica pristojnega sodišča, zgolj dejstvo, da sedaj ni več sodnica, ne izključuje vtisa pristranskosti sodišča.

Izrek

Za odločanje v tej zadevi se določi Okrajno sodišče v Celju.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je vložila tožbo pri Okrajnem sodišču v Mariboru kot stvarno in krajevno pristojnem sodišču. 2. Okrajno sodišče v Mariboru v predlogu za delegacijo pristojnosti navaja, da je ena izmed toženk A. A., bivša predsednica tega sodišča. Kot sodnica je delo opravljala na pravdnem oddelku in je bila tako sodelavka večine sodnikov pravdnega oddelka. Njeni stiki s sodniki tega oddelka so bili zato še pristnejši oziroma na prijateljski ravni. Te okoliščine bi lahko tako v javnosti kot pri strankah postopka vzbudile pomisleke v nepristranskost sodnikov tega sodišča. Poleg tega pa so med toženci tudi odvetniki, ki nastopajo kot pooblaščenci pred Okrajnim sodiščem v Mariboru (...), kar samo po sebi sicer ne bi smelo biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča, vendar pa dejstvo, da tokrat nastopajo skupaj kot stranka postopka, v javnosti in nasprotni stranki lahko vzbudi določene pomisleke o tem.

3. Predlog je utemeljen.

4. Po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. V obravnavanem primeru so tehtni razlogi za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča podani. Med tehtne razloge za delegacijo namreč sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja zato ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven. Gre za tako imenovani videz nepristranskosti sojenja. Objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, pa bi utegnila biti prizadeta, če bi v sporu, sodilo sodišče, na katerem je funkcijo sodnice opravljala ena od pravdnih strank (konkretno ena od oseb, udeleženih na strani tožene stranke). Ker je bila obenem tudi dolga leta predsednica pristojnega sodišča, zgolj dejstvo, da sedaj ni več sodnica, ne izključuje vtisa pristranskosti sodišča. 5. Vrhovno sodišče je zato predlogu ugodilo in za odločanje v tej zadevi v določilo Okrajno sodišče v Celju.