Jedro

Po presoji sodišča je bila ugotovitev organa o obsegu podržavljenih živali pravilna. Zapisnik, na katerega se organ sklicuje, je listina, ki jo predpis določa kot merodajnega, tožnik pa ne v upravnem postopku, kot tudi ne k tožbi, svoje trditve, da je bilo na posestvu več živali, razen posplošene navedbe, da že sama velikost posestva kaže drugačno dejansko stanje, ni izkazal, saj o tem ni predložil, kot tudi ne predlagal izvedbe nobenih dokazov, ki bi se nanašali na obseg podržavljenega premoženja na posestvu ..., kot ga k temu zavezuje tudi 140. člen ZUP in prej veljavni 137. člen ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je v 1. točki izreka izrekel delno odločbo Upravne enote Kranj, št. 321-113/1992-603 z dne 20. 4. 2011, v prvi podalineji pete alineje 1 a) točke za nično, v 2. točki izreka odločil, da z dnem pravnomočnosti te odločbe pripada upravičencu A. A., za podržavljeno premoženje, ki ga ni možno vrniti v naravi, odškodnina v za ta namen izdanih obveznicah v skupni višini 260.572,21 DEM, izplačljiva v valuti RS, dana za (med drugim) pod _c) za podržavljene živali_ (2 konja, 6 krav, 1 bika, 1 telico, 5 ovc, 1 plemensko svinjo, 2 prašiča in 2 mala prašička) v višini 17.973,00 DEM, določil zavezanca za plačilo odškodnine, način plačila, skrbnika za poseben primer, o stroških postopka in še, da bo o preostalem delu zahteve za denacionalizacijo odločeno v nadaljevanju postopka (3. - 7. točka izreka). V zvezi z izpodbijano 2. c) točko izreka odločbe je organ navedel, da je iz zapisnika Okrajne komisije za agrarno reformo v Kranju z dne 21. 4. 1947 ugotovil vrste in število živali, upošteval, da so bile od vseh popisanih živali B. B. dani 1 krava in 2 prašiča, tako, da se je štelo, da so bile podržavljene v izreku specificirane živali. Njihova vrednost je bila izračunana na podlagi 10. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremični, podjetij oziroma premoženja (Navodilo). Na ugovor tožnika, da je bilo na tako velikem posestvu, kot je upoštevano, nedvomno več živali (20 krav molznic, 1 bik, 6 voznih konj, 2 kasača in 6 prašičev), je dodal, da je bilo stanje živali ugotovljeno z akti o podržavljenju, kot to določa Navodilo.

2. Drugostopni organ je zavrnil pritožbo tožnika, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da je k pritožbi tožnik dodal zapisnik likvidacije inventarja komisije za agrarno reformo Celje – okolica, torej se ne nanaša na posestvo ... in stanje živali na tem posestvu.

3. Tožnik je tožbo vložil zoper 2. c) točko izreka izpodbijane odločbe. Iz zapisnika z dne 21. 4. 1947 izhaja, da naj bi bile podržavljene naslednje živali: 2 konja, 6 krav, 2 bika, 1 telica, 5 ovc, 1 plemenska svinja, 2 prašiča in 2 mala prašička. To nedvomno ne drži, saj gre v danem slučaju za veliko posestvo. Na tem posestvu je bil rojen in je do njihovega izgona 31. 7. 1947 tudi živel, zato se dobro spominja, da so večji del živali odpeljali že pred sestavo zapisnika. Kot tudi izhaja iz zapisnika, je B. B. kot bivši lastnik prosil, da se mu odstopi 1 krava in 2 prašiča. Očitno ni imel pravice dati pripombe na zapisnik, kot trdi drugostopni organ. Sicer pa njegove pritožbe drugostopni organ ni niti prebral, saj je navedeno E. namesto F., A. A. in B. B., tudi o datumih so se zmotili. Predlagal je, da sodišče tožbi ugodi, odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovno odločanje.

4. Toženka je v odgovoru na tožbo navedla, da tožnik v tožbi navaja, da zahteva odškodnino za živali na posestvu v E., vendar gre za živali, ki so se nahajale na posestvu v F. Enako izhaja tudi iz zapisnika ustne obravnave z dne 8. 3. 2017. Predlagala je zavrnitev tožbe.

5. Stranka z interesom C. d.d. je v odgovoru na tožbo navedel, da v spisu ni drugih podatkov ali dokazov o večjem številu podržavljene živine. Organ je pravilno odločil, da so podatki iz popisa bolj verodostojni, ker gre za objektivni dokaz o podržavljeni živini. Poudarek je na podržavljeni živini, ne pa vsej živini, ki se je morebiti nahajala na posestvu neposredno po vojni oziroma do leta 1947. Predlagal je zavrnitev tožbe.

6. Tožnik je v zvezi z odgovorom stranke z interesom C. d.d. še navedel, da ne drži, da bi njegov oče B. B. podpisal zapisnik. Opozoril je na predolgo trajanje denacionalizacijskega postopka. V zvezi z odgovorom toženke pa je še dodal, da je očitno, da njegovih vlog niso prebrali, da bi bilo treba upoštevati takratne razmere.

7. Ostale stranke z interesom (G. G., H. H., I. I.) na tožbo niso odgovorile.

8. Sodišče je, sledeč 279. a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) pozvalo stranke postopka, da sodišču sporočijo, ali soglašajo, da sodišče odloči na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov brez glavne obravnave. Razen tožnika so vse stranke soglasje podale. Sodišče je zato razpisalo narok za glavno obravnavo 8. 7. 2021. Tožnik je 5. 7. 2021 opravičil svoj izostanek za pristop na narok za glavno obravnavo zaradi pojava resne zdravstvene težave. Predlagal je še, ''da sodišče sodbo izda na podlagi seznama odvzetih premičnin z dne 19. 3. 2019, ki je že v spisu, pri čemer naj cenilci upoštevajo še 30 % obrabo''. Glede na povedano je sodišče narok preklicalo, hkrati pa sodišče (ob upoštevanju tožnikovega predloga v vlogi z dne 5. 7. 2021) šteje, da je tožnik podal svoje soglasje za izdajo sodbe na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov, ki se nahajajo v spisu.

9. Tožba ni utemeljena.

10. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o določitvi odškodnine za podržavljene živali (2. c) točka izreka izpodbijane odločbe). Tožnik ugovarja, da organ pri določitvi odškodnine ni upošteval vseh živali, ki so se nahajale na podržavljenem posestvu.

11. Kot izhaja iz podatkov spisa, je organ za določitev obsega podržavljenih živali upošteval stanje, kot je izhajalo iz zapisnika, sestavljenega dne 21. 4. 1947 ''radi'' (zaradi – op. sod.) prevzema posestva A. A. in D. D., F., ob tem pa upošteval še zapis na zapisniku, da se (na prošnjo B. B.) dodeli 1 kravo in 2 prašiča B. B. Pri upoštevanju povzete vsebine zapisnika se je oprl na Navodilo, ki v 3. členu določa, da se stanje ob podržavljenju ugotavlja po aktih o podržavljenju oziroma po zapisnikih sestavljenih ob odvzemu premoženja; če pa stanja na način iz prejšnjega odstavka ni mogoče pravilno ugotoviti, se stanje ugotovi po drugih listinah oziroma dokazilih.

12. Tudi po presoji sodišča je bila ugotovitev organa o obsegu podržavljenih živali pravilna. Zapisnik, na katerega se organ sklicuje, je listina, ki jo predpis določa kot merodajnega, tožnik pa ne v upravnem postopku, kot tudi ne k tožbi, svoje trditve, da je bilo na posestvu več živali (v postopku je navajal, da je bilo na posestvu, kjer je živel od rojstva do izgona, 20 krav molznic, 1 bik, 6 voznih konj, 2 kasača, 6 prašičev), razen posplošene navedbe, da že sama velikost posestva kaže drugačno dejansko stanje, ni izkazal, saj o tem ni predložil, kot tudi ne predlagal izvedbe nobenih dokazov, ki bi se nanašali na obseg podržavljenega premoženja na posestvu F., kot ga k temu zavezuje tudi 140. člen ZUP in prej veljavni 137. člen ZUP/86 (ta se po 6. členu ZDen uporablja v postopkih za uveljavljanje pravic po tem zakonu). Res je k pritožbi priložil zapis Likvidacija inventarja komisije za agrarno reformo Celje - okolica, vendar se to nanaša (kot je pravilno ugotovil že drugostopni organ) na posestvo E., torej ne na posestvo F., katerega del premoženja je obravnavano v tem postopku.

13. Sodišče pripominja, da se seznam odvzetih nepremičnin z dne 19. 3. 2019 (kot ga je opredelil tožnik v vlogi z dne 5. 7. 2021) med podatki spisa (ne upravnega in ne sodnega) niti ne nahaja, zato ga ni možno upoštevati že iz tega razloga.

14. V zvezi z očitki tožnika o napakah v odločbi drugostopnega organa, sodišče tožniku uvodoma pojasnjuje, da sodišče po prvem odstavku 2. člena ZUS-1 v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika. Po drugem odstavku navedene določbe je upravni akt upravna odločba, ali drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Ker je v obravnavanem primeru odločba, s katero je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi (upravni akt) tožnika, izpodbijana odločba organa prve stopnje in ne odločba organa druge stopnje, tožnik že iz tega razloga ne more uspeti z ugovori, ki se nanašajo na nezakonitost drugostopne odločbe.

15. Ne glede na to sodišče še dodaja, da iz obrazložitve drugostopne odločbe res izhaja, da bivši lastnik pripomb na zapisnik z dne 21. 4. 1947 ni podal ne tedaj ne naknadno, vendar to na pravilnost odločitve o obsegu spornega podržavljenega premoženja ne vpliva. Kot že povedano, je prvostopni organ obseg podržavljenih živali pravilno ugotovil na podlagi listine iz 3. člena Navodila, tožnik pa listin, ki bi izkazovale drugačno dejansko stanje ter ki bi po vsebini in času izdaje štele za ustrezno podlago po Navodilu, ni predložil. Napake, na katere opozarja tožnik (zamenjava imen posestev: E. namesto F., A. A. in B. B., napačni datumi), pa lahko drugostopni organ popravi na način, določen v 223. členu ZUP. Ne gre namreč za napake, ki bi vzbudile dvom v pravilnost vsebinske presoje pritožbe tožnika zoper izpodbijano odločbo.

16. Sodišče je zato glede na povedano presodilo, da je tožba tožnika neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Sodišče je (kot zgoraj obrazloženo) odločilo na podlagi 279. a člena ZPP v zvezi s 22. členom ZUS-1 brez oprave glavne obravnave, na podlagi pisnih vlog in pisnih dokazov spisa.