Jedro

Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic. Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.

Izrek

Tožba se zavrže. Tožnica sama trpi svoje stroške postopka sodnega varstva.

Obrazložitev

1. Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju Agencija) je z izpodbijano odločbo ugotovila, da na dan izdaje odločbe N., d. d. (v nadaljevanju N.), C., d. d. (v nadaljevanju C.), V., d. d. (v nadaljevanju V.), G., d. d. (v nadaljevanju G.), M., d. d. (v nadaljevanju M.) in K., d. d. (v nadaljevanju K.) delujejo usklajeno ter dosegajo in presegajo prevzemni prag v ciljni družbi P., d. d. (v nadaljevanju P.), saj je N. imetnica 404.832 delnic z oznako X oziroma 10,75-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, C. imetnica 33.308 delnic z oznako X oziroma 0,88-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, V. imetnica 103.400 delnic z oznako X oziroma 2,75-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, G. imetnica 142.920 delnic z oznako X oziroma 3,80-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, M. imetnica 197.274 delnic z oznako X oziroma 5,24-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico in K. imetnica 78.070 delnic z oznako X oziroma 2,07-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico; navedene banke so imetnice skupno 959.804 delnic z oznako X oziroma 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico (I. točka izreka odločbe). Z dnem dokončnosti odločbe je N., C., V., G., M. in K. prepovedala uresničevati glasovalne pravice iz vseh delnic ciljne družbe P., dokler skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z določbami Zakona o prevzemih oziroma dokler ne odtujijo delnic z oznako X in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v delnicah z oznako X, tako da prevzemnega praga v ciljni družbi P. ne bodo več dosegale skupaj, ena ali več izmed njih (II. točka izreka odločbe). Ciljni družbi P. je z dnem dokončnosti odločbe prepovedala uresničitev glasovalnih pravic iz vseh delnic z oznako X, katerih imetnice so N., C., V., G., M. in K., dokler te družbe skupaj, ena izmed njih v imenu in za račun vseh ali pa več izmed njih v imenu in za račun vseh, ne dajo prevzemne ponudbe za delnice ciljne družbe P. v skladu z določbami Zakona o prevzemih oziroma dokler ne odtujijo delnic z oznako X in delniških nakupnih opcij, ki niso vsebovane v delnicah z oznako X, tako da prevzemnega praga v ciljni družbi P. ne bodo več dosegale skupaj, ena ali pa več izmed njih (III. točka izreka odločbe). N., C., V., G., M. in K. je naložila solidarno plačilo takse za izdajo odločbe v višini 4.000,00 EUR (IV. točka izreka odločbe).

2. Tožnica je pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovnem sodišču) vložila tožbo na odpravo zgoraj navedene odločbe ter zahtevala povrnitev stroškov postopka sodnega varstva, skupaj z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka je v odgovoru na tožbo predlagala njeno zavrnitev, v pripravljalni vlogi z dne 31. 5. 2012 pa njeno zavrženje. Slednje utemeljuje z izgubo pravnega interesa tožnice za nadaljevanje postopka, ki je posledica zakonskega dviga prevzemnega praga. S spremembo višine prevzemnega praga namreč tožnica skupaj z ostalimi bankami ne dosega več veljavnega prevzemnega praga, zato lahko ponovno uresničuje svoje glasovalne pravice v družbi P. 4. Vrhovno sodišče je pripravljalno vlogo toženke z dne 31. 5. 2012 posredovalo tožnici v izjavo. Tožnica v svojem odgovoru (pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2012) vztraja pri odpravi izpodbijane odločbe.

5. Tožba na odpravo izpodbijane odločbe ni dovoljena.

6. V skladu z določbo 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ki se na podlagi drugega odstavka 506. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI) smiselno uporablja v postopku sodnega varstva zoper odločbe toženke, sodišče tožbo s sklepom zavrže, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo, mora ves čas postopka izkazovati, da je odločitev nujna zaradi varstva njegovih pravic ali pravnih koristi, da si bo torej z odločitvijo izboljšal svoj pravni položaj. Na obstoj pravovarstvenega interesa pazi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

7. Dne 26. 5. 2012 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (Ur. l. RS, št. 38/2012 z dne 25. 5. 2012; v nadaljevanju ZPre-1D), ki je spremenil višino prevzemnega praga v ciljni družbi tako, da je 25-odstotni delež nadomestil z 1/3 deležem glasovalnih pravic v ciljni družbi. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da so bile tožnica in ostale banke, na katere je naslovljena izpodbijana odločba, na dan izdaje odločbe skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, kar je pomenilo, da so tedaj presegale zakonsko določeni 25-odstotni prevzemni prag, zaradi česar so njihove glasovalne pravice mirovale. Po uveljavitvi novele ZPre-1D pa je sankcija mirovanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka 63. člena ZPre-1 vezana na 1/3 delež glasovalnih pravic v ciljni družbi. Tožnica in ostale banke, ki so (bile) skupaj imetnice 25,49-odstotnega deleža delnic P. z glasovalno pravico, novega prevzemnega praga ne dosegajo več. Zato zanje sankcija prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic, izrečena z izpodbijano odločbo, ne velja več.(1)

8. Pravni interes za nadaljevanje postopka s tožbo na odpravo izpodbijanega akta tožnica v pripravljalni vlogi z dne 11. 6. 2012 utemeljuje z besedilom izreka izpodbijane odločbe, ki po njenem stališču ponovno pridobitev glasovalnih pravic v ciljni družbi pogojuje bodisi z dano prevzemno ponudbo bodisi z odsvojitvijo delnic, nikakor pa ne s spremembo zakonodaje. Po mnenju tožnice izrek izpodbijane odločbe ne podpira navedbe toženke, da tožnici ni treba storiti ničesar, da bi prenehalo mirovanje njenih glasovalnih pravic v družbi P.; zato bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.

9. Prepoved uresničevanja glasovalnih pravic prevzemnika, ki je dosegel prevzemni prag, nastopi na podlagi samega zakona (prvi odstavek 63. člena ZPre-1). Izpodbijana odločba je zato po svoji naravi deklarativna odločba, ki glede na obstoječe dejansko stanje le ugotavlja nastop pravnih posledic.(2) Takšna odločba je nujno vezana na dejansko in pravno podlago ob njeni izdaji; zato (lahko) sprememba po izdaji odločbe bodisi v dejanski bodisi v pravni podlagi vpliva na njeno veljavnost oziroma učinkovanje. Tega ne spremeni dejstvo, da iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da je ponovna pridobitev glasovalnih pravic lahko vezana (tudi) na spremembe v pravni podlagi odločbe.(3)

10. Z uveljavitvijo novele ZPre-1D je tožnica ponovno pridobila pravico uresničevati glasovalne pravice v družbi P., zato je odpadel njen pravovarstveni interes za odpravo odločbe o prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic ciljne družbe. Ta je bil v odpravi prepovedi uresničevanja glasovalnih pravic iz delnic P. z oznako X. Ker izpodbijana odločba v času odločanja Vrhovnega sodišča ne omejuje več pravice tožnice, da uresničuje svoje glasovalne pravice iz spornih delnic, tožnica svojega pravnega položaja z meritorno odločitvijo sodišča (tudi z eventualno odpravo odločbe) ne more več izboljšati.

11. Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-181/09-15 z dne 10. 11. 2011 določa, da lahko tožnik s tožbo zahteva tudi ugotovitev, da je bil v svojih pravicah ali pravnih koristih prizadet z nezakonitim upravnim aktom (ugotovitvena tožba), pod pogoji in iz razlogov, ki jih določa zakon za vložitev tožbe, s katero se zahteva odprava upravnega akta (izpodbojne tožbe), če izkaže pravno korist. Tožnica je imela možnost, da v odgovoru na pripravljalno vlogo toženke z dne 31. 5. 2012 izkaže svojo pravno korist, ki bi jo imela od ugotovitvene sodbe, vendar te možnosti ni izrabila. Zato niso podane niti procesne predpostavke za morebitno ugotovitveno odločbo.

12. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče tožbo tožnice na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.

13. Odločitev o stroških postopka sodnega varstva temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Zaradi zavrženja tožbe tožnica sama trpi svoje stroške.

Op. št. (1): Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča v združenih zadevah G 11/2012, G 15/2012 in G 16/2012 z dne 10. 7. 2012, sklep Vrhovnega sodišča v zadevi G 30/2012 z dne 16. 10. 2012 ter sklep Vrhovnega sodišča v združenih zadevah G 28/2012 in G 29/2012 z dne 16. 10. 2012. Op. št. (2): Androjna, dr. Vilko: Upravni postopek in upravni spor, Časopisni zavod Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 1992, stran 177. Op. št. (3): Poleg tega (je) im(el)a tožnica možnost vložitve zahtevka za izdajo ugotovitvene odločbe, da prevzemnega praga z ostalimi družbami po spremembi (zvišanju) prevzemnega praga ne dosega več (1. točka tretjega odstavka 64. člena ZPre-1).