Jedro

Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva (to je po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave).

V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo, na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu), pooblaščencu dano dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo za razveljavitev sodne poravnave, vloženo dne 16. 7. 2014. 2. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Navaja, da je napačna odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo, ker k tožbi ni bilo priloženo novo pooblastilo za zastopanje tožene stranke. Pooblaščenec k vložitvi tožbe ni bil dolžan priložiti novega pooblastila, če pa je sodišče menilo drugače, bi moralo pooblaščenca pozvati na dopolnitev tožbe, kar pa ni storilo. Tudi če se šteje tožba za razveljavitev sodne poravnave kot izredno pravno sredstvo, gre še vedno za posebno tožbo, ki je posebej urejena. Zanjo se zato uporabljajo določila zakona, ki urejajo tožbo, če ni s posebnimi določili drugače urejeno. Potrebno je upoštevati, da vsa izredna pravna sredstva niso enako urejena. Torej zakonodajalec kljub temu, da je tožbo za razveljavitev sodne poravnave uvrstil v poglavje o izrednih pravnih sredstvih, tožbi ni odrekel njene posebnosti kot tožbe. To ni razvidno samo iz določil 402. do 405. člena ZPP, ampak tudi iz določil 392. in 393. člena ZPP. Odločilen je peti odstavek 393. člena ZPP. ZPP v 392. in 393. členu ne določa ničesar glede pooblastila v primeru, če k tožbi ni priloženo pooblastilo, zato je potrebno uporabiti prvi odstavek 398. člena ZPP. Samo prepozno, nepopolno ali nedovoljeno tožbo lahko sodišče zavrže, ne pa zaradi nepredložitve novega pooblastila. Sodišče je tako povsem napačno uporabilo določbe 398. člena ZPP kot pravno podlago za zavrženje tožbe. Določila 398. do 400. člena ZPP niso relevantna, zakon drugega v zvezi s tožbo za razveljavitev sodne poravnave ne določa. Zato je glede pooblastil potrebno uporabiti določila Zakona o tožbi in dopolnitvi tožbe, ne pa o izrednih pravnih sredstvih. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila v zadevi opr. št. Pd 52/2014 dne 19. 5. 2014 sklenjena sodna poravnava. Tožena stranka je dne 16. 7. 2014 po pooblaščencu vložila tožbo na razveljavitev sodne poravnave. Ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave novo pooblastilo tožene stranke ni bilo priloženo, pooblaščenec tožene stranke pa se je v tožbi na razveljavitev sodne poravnave skliceval na pooblastilo, ki se že nahaja v spisu. To pooblastilo je tožena stranka dala odvetniku A.A. dne 15. 1. 2014. Glede na navedene ugotovitve je sodišče prve stopnje tožbo na razveljavitev sodne poravnave zavrglo, ker gre za izredno pravno sredstvo, odvetnik pa ob vložitvi izrednega pravdnega sredstva ni predložil novega pooblastila, skladno z določbo petega odstavka 98. člena ZPP.

6. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je v ZPP urejena kot posebno izredno pravdno sredstvo in ne kot tožba v navadnem civilnopravnem sporu, kot to zmotno zatrjuje pritožba. Za tožbo na razveljavitev sodne poravnave se po petem odstavku 393. člena ZPP smiselno uporabljajo določbe o obnovi postopka (drugi odstavek 397. člena ter 398. do 400. člen ZPP), če ni v 392. in 393. členu ZPP določeno kaj drugega. Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da je sodno poravnavo mogoče izpodbijati le s posebnim izrednim pravnim sredstvom na razveljavitev sodne poravnave. S sodno poravnavo, katere učinki so izenačeni s pravnomočno sodno odločbo, se namreč konča sodni spor na podlagi dispozicije strank.

7. Zakonski zahtevi glede izrednih pravnih sredstev ustreza pooblastilo, ki je novo (časovno mora izvirati iz časa, v katerem je stranki že nastala pravica do vložitve izrednega pravdnega sredstva, torej po pravnomočnosti, na primer sodne poravnave) in v katerem je izrecno navedeno, da je dano za vložitev izrednega pravnega sredstva. Tožba na razveljavitev sodne poravnave je namreč izredno pravno sredstvo. Na podlagi drugega odstavka 95. člena ZPP mora za vložitev izrednih pravnih sredstev, torej tudi tožbe na razveljavitev sodne poravnave, odvetnik predložiti novo pooblastilo. Po uveljavljani sodni praksi Vrhovnega sodišča RS je zato novo pooblastilo le tako pooblastilo, ki ni dano istočasno kot splošno pooblastilo za vložitev tožbe oziroma odgovora na tožbo, temveč, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva - tj. po vročitvi pravnomočne izpodbijane sodne poravnave.

8. V obravnavani zadevi je bila sodna poravnava sklenjena dne 19. 5. 2014, zato bi moralo pooblastilo za vložitev tožbe na razveljavitev sodne poravnave izvirati iz časa po tem datumu. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pooblastilo na katero se je pooblaščenec ob vložitvi tožbe na razveljavitev sodne poravnave skliceval (na pooblastilo v spisu) dano pooblaščencu dne 15. 1. 2014. Pooblastilo torej ni novo, poleg tega pa iz njega niti ni razvidno, da bi tožena stranka pooblaščenca pooblaščala prav za vložitev izrednega pravnega sredstva.

9. Neutemeljeno je pritožbeno zatrjevanje, da bi sodišče prve stopnje pri tožbi na razveljavitev sodne poravnave moralo postopati kot s tožbo in tožnika pozvati, da popravi navedeno pomanjkljivost. Ureditev, po kateri je tožba na razveljavitev sodne poravnave izredno pravno sredstvo in ne tožba v navadnem civilnopravnem sporu, kot to zatrjuje pritožba, je uvedel ZPP/99. Ker pooblaščenec, ki je vložil izredno pravno sredstvo, sodišču ni predložil novega pooblastila tožene stranke, pravice do vložitve izrednega pravdnega sredstva, tj. tožbe na razveljavitev sodne poravnave, ni imel. Sodišče namreč pazi na obstoj upravičenosti za zastopanje po uradni dolžnosti ves čas postopka (80. člen ZPP). Ker tožba na razveljavitev sodne poravnave ni dovoljena, jo je sodišče prve stopnje skladno z določbo prvega odstavka 398. člena v zvezi s petim odstavkom 393. člena ZPP pravilno zavrglo.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

11. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).