Jedro

Neutemeljeni so očitki o obstoju sporazuma glede dovozne poti (na sedanjih parcelah 253/8 in 252/2). Sodišče je natančne in izčrpne razloge podalo v 32. do 39. točki obrazložitve. Predstavniki uporabnikov stavb so se strinjali z rešitvijo glede dovozne poti do vseh treh stavb, predvideno v lokacijski dokumentaciji v zvezi s prenovo hiše na A. ulica 3. Pritožbeno stališče, da so se dogovorili le o parcelaciji, nima opore v listinah, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje. S strani uporabnikov vseh treh stavb (tedanjih imetnikov pravice uporabe) je bilo v isti listini dano dovoljenje za izvedbo vknjižbe na parc. št. 252 in 253, a tudi soglasje z dovozno potjo, predvideno v lokacijski dokumentaciji. Ugotovitvam, da je soglašal s parcelacijo in da je tudi kasnejša dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 282 vključevala isto dostopno pot, pritožnik ne oporeka. Na pritožničino pobudo izvedena kasnejša združitev parcel 253/1, 253/2 in 253/3 sama za sebe ne potrjuje, da parcelacija, izvedena v postopku pridobivanja dovoljenj za prenovo stavbe 282, ni zaživela. Glede na to, da etažnim lastnikom stavbe 281 niso odvzeta upravičenja v zvezi z uporabo dostopne poti, so pritožbene navedbe o tem, da so jo vedno uporabljali, nepomembne. Ugotovitev, da so jo ves čas uporabljali tudi lastniki stavb 282 in 466, pa temelji na izčrpni oceni izpovedb vseh zaslišanih v postopku, tako da s pritožbenim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb posameznih izmed zaslišanih ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti.

Uporaba zemljišča za parkiranje je resda indic v prid ugotovitvi, da gre za pripadajoče zemljišče, a sama po sebi ne zadostuje za tako sklepanje. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s parkiranjem pravilno ovrednotilo v luči ugotovitev o vsebini listin, povezanih z gradnjo. Nenazadnje je bilo ugotovljeno, da so uporabniki stavbe 281 sicer parkirali na zemljišču, ki po izpodbijani odločbi pripada k stavbi 282, a hkrati tudi, da tega zemljišča niso šteli kot svojega. Potreba po prostoru za parkiranje ni zadostna podlaga za zaključek, da gre za (skupno) pripadajoče zemljišče.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II.Vsak udeleženec krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom

(1)zavrglo predloga devetega nasprotnega udeleženca za obnovo postopka in za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (I. in II. točka izreka),

(2)ugotovilo, da sta parceli 253/8 in 252/2 obe k. o. ... skupno pripadajoče zemljišče v skupni lasti vsakokratnih lastnikov stavb na naslovih A. ulica 3 (ID znak X-282), A. 3a (ID znak X-281) in B. ulica 14 (ID znak X-466) (III. točka izreka),

(3)zavrnilo predloga predlagateljice in 13. nasprotne udeleženke za ugotovitev skupnega pripadajočega zemljišča v večjem obsegu od ugotovljenega (IV. in V. točka izreka),

(4)ugotovilo, da so parcele 252/8, 252/9 in 253/9 individualno pripadajoče zemljišče in splošni skupni del v solast vsakokratnih lastnikov stavbe na naslovu A. ulica 3 (ID znak X-282) (VI. točka izreka),

(5)zavrnilo predlog devete nasprotne udeleženke, da sta parceli 252/8 in 252/9 skupno pripadajoče zemljišče vsakokratnih lastnikov stavb na A. ulica 3 in A. ulica 3a (VII. točka izreka),

(6)ustavilo postopek v zvezi s predlogom šeste nasprotne udeleženke za ugotovitev služnosti in odločilo, da se postopek nadaljuje v pravdi (VIII. in IX. točka izreka),

(7)ustavilo postopek v zvezi s predlogom devete nasprotne udeleženke za ugotovitev služnosti in odločilo, da se postopek nadaljuje v pravdi (X. točka izreka),

(8)odredilo izvedbo vknjižbe te odločitve in izbris zaznambe postopka (XI. in XII. točka izreka),

(9)odločilo, da bo o stroških postopka odločilo s posebnim sklepom (XIII. točka izreka).

2.Deveta nasprotna udeleženka v pritožbi zoper VII. in IX. točko izreka navedenega sklepa uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog zavrne in ugodi njenemu predlogu oziroma ugotovi, da sta parceli 252/8 in 252/9 obe k. o. X skupno pripadajoče zemljišče vsakokratnih lastnikov stavb na naslovih A. ulica 3 (ID znak X-282) in A. ulica 3a (ID znak X-281).

3.Zmotna je ugotovitev, da sta parceli 253/8 in 252/2 skupno pripadajoče zemljišče stavb na naslovih A. ulica 3 in A. ulica 3a.

4.Zmotna je ugotovitev, da so parcele 252/8, 252/9 in 253/9 individualno pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu A. ulica 3 in ne tudi pripadajoče zemljišče k stavbi na naslovu A. ulica 3a. Iz pogodbe z dne 30. 9. 1983 izhaja, da je od tedanjega lastnika kupila tedanjo stavbo na naslovu A. ulica 3a z zemljiščem (dvoriščem) pod vl. št. 668 k. o. ... in s tem pridobila pravico uporabe na stavbi in na zemljišču v tem vložku. Iz odločbe Geodetske uprave z dne 14. 6. 1988 je v ta vložek tedaj spadala parcela 253, ki je bila z isto odločbo razdeljena na parcele 253/1, 253/2 in 253/3. Z odločbo Geodetske uprave z dne 11. 12. 1996 so bile te parcele združene v sedanjo parcelo 253/3, ki predstavlja zemljišče poslovne stavbe na A. ulica 3a z dvoriščem. Iz obrazložitve je razvidno dvoje: da je bila združitev opravljena zaradi ugotovitve o isti vrsti rabe, kar pomeni, da se je ves čas uporabljala izključno za potrebe stavbe na A. ulica 3a in ne za potrebe stavbe na A. ulica 3 ali za dostop do Gimnazije, in da je morebitna dotlej obstoječa pravica v korist navedenih stavb prenehala (44. člen Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča - v nadaljevanju ZVEtL-1). Stavbi na A. ulica 3 in Gimnazije sta ob sklenitvi pogodbe iz leta 1983 že obstajali. Ta pogodba dokazuje njegovo dobrovernost pri pridobitvi lastninske pravice na navedeni parceli. Kljub ugotovitvi, da so tudi etažni lastniki stavbe na A. ulica 3a vsaj od izgradnje v letu 1995 parkirali ob vzhodni strani stavbe na A. ulica 3 (del parcele 253/3 (sedaj parcela 253/9) in parcela 252/5 (sedaj parceli 252/8 in 252/9)), je lastnike stavbe na A. ulica 3a dejansko razlastilo. Odločitev je v nasprotju s 14., 22., 23, 33. in 69. členom Ustave in pravico do poštenega sojenja iz 6. člena EKČP.

5.Zmotna je ugotovitev, da parceli 253/8 in 252/9 predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbama na A. ulica 3 in na B. ulica 14, in odločitev, da parcela 252/8 in 253/9 nista (tudi) pripadajoče zemljišče k stavbi na A. ulica 3a.

6.Z neutemeljeno zavrnitvijo dokaznih predlogov za postavitev izvedenca urbanistične stroke, za izvedbo ogleda ter za zaslišanje prič C. C. in D. D. je bila storjena bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Postavitev izvedenca urbanistične stroke je bila potrebna tudi zaradi ugotavljanja dejstev, pomembnih za uporabo 43. člena ZVEtL-1, še posebej glede na kompleksnost zadeve, vpletenost več stavb, njihovo starost in večkratno adaptacijo, večkratno spreminjanje prostorskih aktov, ki kasneje niso zaživeli, in odstopanje od mnenja izvedenca gradbene stroke v odločbi.

7.Mnenje izvedenca gradbene stroke je zmotno. Ni mogoče sprejeti njegovih zaključkov, da stavba na A. ulica 3a kot funkcionalno zemljišče nima drugega kot dovozno pot. To je v nasprotju z ZVEtL-1 in sodno prakso. Po 1. točki četrtega odstavka 7. člena in 2. točki prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 so parkirišča tipičen način izrabe zemljišča, ki utemeljuje sklepanje, da gre za pripadajoče zemljišče k stavbi. Izvedenec se v mnenju opira na določbo prej veljavnega zakona, ki je bila drugačna. Večinoma se je opiral na upravna dovoljenja, a ta se nanašajo na stavbo na A. ulica 3 in ne na stavbo na A. ulica 3a. Z izvedencem urbanistične stroke bi sodišče ugotovilo, da zemljišči današnjih parcel 253/8 in 253/9 v prostorskih aktih, upravnih dovoljenjih in projektnih rešitvah nista bili načrtovani za namene stavb Gimnazije in A. ulica 3.

8.Upoštevanje delilnega načrta iz leta 1988, ki ni zaživel, je napačno. Iz zabeležbe RCC TOZD ... z dne 29. 2. 1988, obvestila in naročila SSS ... z dne 29. 2. 1988 in 15. 3. 1988, skice, izmere in odločb z dne 14. 6. 1988 ter delilnega načrta z dne 8. 6. 1988 zgolj izhaja, da je prišlo do parcelacije, ne pa tudi do dogovora o poti, kot je zmotno ugotovljeno v sklepu. Tudi sicer predlagana rešitev (ki ni bila dogovorjena) ni zaživela, saj je prišlo do združitve parcel 253/1, 253/2 in 253/3 v parcelo 253/3. Združitev parcel jasno pokaže, da delilni načrt z dne 8. 6. 1988 ni bil izpolnjen. Lastniki stavbe na A. ulica 3 in Gimnazije niso na nekdanji parceli 253/3 pridobili nobene pravice. Jasno je, da gre za prostor neposredno ob stavbi na A. ulica 3a, ki je bil vedno namenjen za dostop do te stavbe. O tem bi izpovedali priči C. C. in D. D. Izvedenec urbanistične stroke bi potrdil, da se parcela 253/8 ni uporabljala za potrebe Gimnazije. Enostranska namestitev table "intervencijska pot" nima učinkov in ne pomeni dejanske uporabe poti. Tudi ravnatelj gimnazije je izpovedal, da so smetnjake že pred leti prestavili na drugo lokacijo in da se do njih dostopa z glavne ceste. Da se pot ne uporablja za potrebe gimnazije, je izpovedala tudi priča E. E. Ker ni bil opravljen ogled, so ugotovitve o načinu redne rabe in o dostopni poti do gimnazije zmotne. Gimnazija ima dostop s severne in zahodne strani, stavba na A. ulica 3 pa ima možnost dostopa tudi z zahodne strani. Parceli 253/8 in 252/9 zato ne predstavljata pripadajočega zemljišča k tema dvema stavbama.

9.Izvedenec urbanistične stroke, priči C. C. in D. D. ter ogled kraja bi potrdili, da tudi parceli 252/8 in 253/9 predstavljata pripadajoče zemljišče k stavbi na A. ulica 3a za potrebe parkiranja in dostopa. Ti dokazi bi potrdili, da so parkirna mesta in dostop po teh parcelah ne le nujni za potrebe navedene stavbe, ampak da se raba tudi ves čas tako izvaja. Glede na lastninsko stanje, dolgoletno izvrševanje take rabe in neobstoj drugih parkirnih mest je uporaba kriterijev iz 2. in 3. točke 43. člena ZVEtL-1 ključna.

10.Zmotno je bil uporabljen tudi tretji odstavek 43. člena ZVEtL-1. Ker ni mogoče zanesljivo zaključiti, da bi parcele 252/8, 252/9 in 253/9 zanesljivo pripadale zgolj k stavbi na A. ulica 3, je treba prostor razdeliti po prostem preudarku.

11.Ker je zaradi zmotnosti odločitve glede odločitve o pripadajočem zemljišču sklep treba razveljaviti, je prezgodna tudi odločitev o predlogu za ugotovitev služnosti in o izvedbi odločitve v zemljiški knjigi.

12.Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

13.Pritožba ni utemeljena.

14.V postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi na naslovu A. ulica 3 v ... (ID znak X-282) je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu sklepa zavzelo stališče,

-da so parcele 252/8, 252/9 in 253/9 (dvorišče - parkirišče) individualno pripadajoče zemljišče k navedeni stavbi in da ne pripadajo (tudi) k stavbi na naslovu A. ulica 3a (ID znak X-281),

-da sta parceli 253/8 in 252/2 (dostopna pot) skupno pripadajoče zemljišče k stavbam na naslovih A. ulica 3, A. ulica 3a in B. ulica 14 (ID znak X-466).

15.Pritožnica (etažna lastnica v stavbi 281) se ne strinja z odločitvijo, - da parcela 252/8 ne pripada tudi k stavbi 281, - da parceli 253/9 in 252/9 ne pripadata izključno k stavbi 282, - da parceli 253/8 in 252/2 pripadata tudi k stavbama 282 in 466.

16.Neutemeljeni so pritožbeni očitki o bistvenih kršitvah določb postopka, ker sodišče ni izvedlo dokazov z zaslišanjem prič C. C. in D. D., izvedbo ogleda in postavitvijo izvedenca urbanistične stroke. Sledeč pritožbi bi priči izpovedali o tem, da so se (sedanje) parcele 252/8, 252/9 in 253/9 vsaj od izgradnje stavbe 281 uporabljale za parkiranje lastnikov, obiskovalcev in kot dostop. Kateri del navedenih parcel je služil kot dostop, je sodišče ugotovilo in glede teh parcel tudi odločilo, da pripadajo tudi vsakokratnim etažnim lastnikom stavbe 281. Glede ostalih delov parcel pa je bilo na podlagi drugih dokazov ugotovljeno, da so na njih parkirali tudi lastniki in obiskovalci stavbe 281. Da bi bilo z ogledom mogoče ugotoviti kaj drugega, pritožnik ni navedel. Izvedba dodatnih dokazov v zvezi z navedenima dejstvoma zato ni bila potrebna.

17.V zvezi z izvedencem urbanistične stroke iz podatkov spisa izhaja, da je pritožnica ta dokazni predlog podala skupaj s predlogom za izvedbo dokaza z izvedencem gradbene stroke. Sodišče je postavilo izvedenca gradbene stroke in ga po podaji prvega mnenja glede na sproti dopolnjevane navedbe in pripombe udeležencev pozvalo k dopolnitvi. Pritožnica se z mnenjem tega izvedenca v več vidikih ni strinjala, ni pa podala specifičnega in obrazloženega predloga o potrebnosti dokaza z izvedencem urbanistične stroke. Navedbe o dokazni temi, ki jih je podala v pritožbi, so nove in ob izostanku navedbe opravičljivih razlogov za tako pozno navajanje neupoštevne (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeni očitki v zvezi s tem dokazom že iz navedenih razlogov ne utemeljujejo bistvene kršitve določb postopka.

18.Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilni uporabi kriterijev za ugotovitev pripadajočega zemljišča, določenih v 43. členu ZVEtL-1. Po tej določbi sodišče pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča upošteva zlasti, (1) katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila stavba zgrajena, ali opredeljeno v posamičnih pravnih aktih, na podlagi katerih je potekal pravni promet s stavbo ali njenimi deli, (2) katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, (3) preteklo redno rabo in (4) merila in pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe pa do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču.

19.Sodišče je na podlagi izčrpne ocene dokumentov iz časa prenove stavbe 282 (zgrajene okrog 1900 in prenovljene v 1989) in izgradnje stavbe 281 (v letu 1996 - prejšnja je bila porušena) ugotovilo,

-da je bila gradnja skupne dovozne poti ter parkirišča na dvorišču in na vzhodnem delu stavbe 282 načrtovana že v lokacijski dokumentaciji za prenovo stavbe 282 in bila ob soglasju lastnikov oziroma upravljavcev sosednjih stavb tudi izvedena,

-da v teh dokumentih ni bilo predvideno, da bi bili parkirni prostori načrtovani za stavbo 281,

-da je bilo predvideno, da dovozna pot služi potrebam stavb 281, 282 in 466,

-da sta bili v dokumentaciji v zvezi z gradnjo stavbe 282 tedanji parceli 252/1 (sedaj 252/8 in 252/9) in del tedanje parcele 253 (kasneje 253/3, sedaj 253/9) načrtovani kot pripadajoče zemljišče k stavbi 282, del tedanje parcele 253 (kasneje 253/2, sedaj 253/8) pa je bil načrtovan kot skupno zemljišče k stavbam 282, 281 in 466,

-da dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 281 ni spreminjala namenske vezanosti tedanjih parcel 253/3, 253/2 in 252/2 na stavbo 282 in da v njej tedanja 251/1 (kasneje 252/5, sedaj 252/8 in 252/9) ni bila predvidena kot parkirišče k stavbi 281,

-da ni dokazano pritožničino stališče, da sporazum glede uporabe dostopne poti ni bil sklenjen in ni zaživel, da soglasje ni bilo dano le za parcelacijo, ampak tudi glede zunanje ureditve in da se je uporaba izvrševala v skladu s sporazumom,

-da so parkirne prostore na dvorišču in ob vzhodnem delu 282 uporabljali uporabniki stavbe 282 (od 1989), od 1996 pa tudi uporabniki stavbe 281, vendar lastniki stavbe 281 niso šteli, da so parkirna mesta namenjena tudi za uporabo stavbe 281, lastniki stavbe 282 pa so se zavedali, da gre za parkirišča k njihovi stavbi in jih tudi ves čas urejajo,

-da so uporabniki stavbe 281 pred adaptacijo v 1996 parkirali pred to stavbo ob A. ulica, eden pa v garaži (tedaj severno od stavbe).

20.Neutemeljeni so očitki o obstoju sporazuma glede dovozne poti (na sedanjih parcelah 253/8 in 252/2). Sodišče je natančne in izčrpne razloge podalo v 32. do 39. točki obrazložitve. Predstavniki uporabnikov stavb so se strinjali z rešitvijo glede dovozne poti do vseh treh stavb, predvideno v lokacijski dokumentaciji v zvezi s prenovo hiše na A. ulica 3. Pritožbeno stališče, da so se dogovorili le o parcelaciji, nima opore v listinah, na katere se je oprlo sodišče prve stopnje. S strani uporabnikov vseh treh stavb (tedanjih imetnikov pravice uporabe) je bilo v isti listini dano dovoljenje za izvedbo vknjižbe na parc. št. 252 in 253, a tudi soglasje z dovozno potjo, predvideno v lokacijski dokumentaciji. Ugotovitvam, da je soglašal s parcelacijo in da je tudi kasnejša dokumentacija v zvezi z gradnjo stavbe 282 vključevala isto dostopno pot, pritožnik ne oporeka. Na pritožničino pobudo izvedena kasnejša združitev parcel 253/1, 253/2 in 253/3 sama za sebe ne potrjuje, da parcelacija, izvedena v postopku pridobivanja dovoljenj za prenovo stavbe 282, ni zaživela. Glede na to, da etažnim lastnikom stavbe 281 niso odvzeta upravičenja v zvezi z uporabo dostopne poti, so pritožbene navedbe o tem, da so jo vedno uporabljali, nepomembne. Ugotovitev, da so jo ves čas uporabljali tudi lastniki stavb 282 in 466, pa temelji na izčrpni oceni izpovedb vseh zaslišanih v postopku, tako da s pritožbenim izpostavljanjem posameznih delov izpovedb posameznih izmed zaslišanih ni vzbujen dvom o njeni pravilnosti.

21.Neutemeljeno je tudi pritožbeno vztrajanje pri lastninskih upravičenjih devete nasprotne udeleženke glede parcel 252/8, 252/9 in 253/9. Sodišče je izčrpno analiziralo dokumente iz časa prenove obeh stavb, ugotovilo dejansko rabo, strnilo ugotovitve in zavrnilo pritožničin ugovor dobroverne pridobitve (44. člen ZVEtL-1). Pomisleki o pravilnosti izvedenskega mnenja niso utemeljeni. Napako pri navedbi predpisa je izvedenec pojasnil in popravil, v vsakem primeru pa je uporaba prava v pristojnosti sodišča in ne izvedenca. Nenazadnje med kriteriji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, določenimi v ZVEtL in ZVEtL-1, ni bistvene razlike. Uporaba kriterijev po kateremkoli od navedenih predpisov mora privesti do enakega izida. Izvedenec se je opredelil do vseh dokumentov, ki jih je imel na razpolago. Pritožnica ni izkazala, da bi bila prikrajšana v možnosti predložiti dodatne dokumente v zvezi s stavbo 281.

22.Uporaba zemljišča za parkiranje je resda indic v prid ugotovitvi, da gre za pripadajoče zemljišče, a sama po sebi ne zadostuje za tako sklepanje. Sodišče prve stopnje je ugotovitve v zvezi s parkiranjem pravilno ovrednotilo v luči ugotovitev o vsebini listin, povezanih z gradnjo. Nenazadnje je bilo ugotovljeno, da so uporabniki stavbe 281 sicer parkirali na zemljišču, ki po izpodbijani odločbi pripada k stavbi 282, a hkrati tudi, da tega zemljišča niso šteli kot svojega. Potreba po prostoru za parkiranje ni zadostna podlaga za zaključek, da gre za (skupno) pripadajoče zemljišče.

23.Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da sklicevanje na zemljiškoknjižno stanje v letu 1983, ko je pritožnica pridobila lastninska upravičenja glede stavbe 281, ne utemeljuje dobroverne pridobitve lastninske pravice na tedanji parceli 253. V izčrpnih in v vsem pravilnih razlogih, podanih v 94. do 103. točki obrazložitve, je podan celovit odgovor na pritožbo. Ker pritožnica le ponavlja navedbe, podane pred sodiščem prve stopnje, tudi pritožbeno sodišče le odkazuje na razloge v izpodbijanem sklepu. Neutemeljeni so zato tudi očitki o razlastitvenem učinku odločitve in s tem povezanih kršitvah ustavnih pravic.

24.Neutemeljeno je tudi pritožbeno zavzemanje za uporabo tretjega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Določba se nanaša na primer, ko ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb. V izpodbijanem sklepu je pravilno ugotovljeno in obrazloženo, da obravnavani primer ni tak.

25.Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo osme nasprotne udeleženke zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

26.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 35. člena ZNP.

-------------------------------

1Ker se vse parcele in stavbe, navedene v nadaljevanju, nahajajo v k. o. ..., je navedba tega podatka v nadaljevanju v večini opuščena.

2Ob robu naj bo dodano, da ju je sodišče vabilo na zaslišanje, a se vabilu večkrat nista odzvala, pritožnica pa morebitnih predlogov v zvezi z morebitnimi sankcijami, ki bi omogočili zaslišanje, ni podala.

3Tako že sodba in sklep VS RS II Ips 128/2018 z dne 9. 5. 2019.