Jedro

Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo oziroma sklep, s katerim sodišče izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu, je dovoljena.

Izrek

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna odločba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26.7.2005 v odločbi o stranski kazni spremeni tako, da se za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije storilcu S.B. namesto 7 (sedem) kazenskih točk izreče 5 (pet) kazenskih točk, odločba Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 25.9.2005 in odločba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.5.2006 pa se razveljavita.

Obrazložitev

A. 1. Okrajno sodišče v Trebnjem je z odločbo z dne 10.3.2005 S.B. spoznalo za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP, za kar mu je izreklo denarno kazen 90.000,00 SIT in stransko kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo z dne 26.7.2005, ob delni ugoditvi pritožbi storilca prekrška odločbo sodišča prve stopnje glede stranske kazni spremenilo tako, da mu je namesto prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreklo omiljeno sankcijo sedem kazenskih točk. Okrajno sodišče v Trebnjem je nato z odločbo z dne 25.9.2005 storilcu zaradi doseženih sedmih kazenskih točk izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije vozil. Višje sodišče v Ljubljani je z odločbo z dne 5.5.2006 pritožbo storilca prekrška zavrnilo in potrdilo odločbo sodišča prve stopnje.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovna državna tožilka A.M. Navaja, da je bila z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26.7.2005 prekršena 3. točka 31. člena takrat veljavnega Zakona o prekrških (Ur. l. SRS, št. 25/83, s spremembami in dopolnitvami - ZP). Ta je predpisoval, da se lahko kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omili tako, da se kršitelju izreče sedem, če je voznik začetnik, pa pet kazenskih točk. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da storilec v času prekrška še ni dopolnil 21 let, bi moralo po mnenju vrhovne državne tožilke sodišče druge stopnje določbo 3. točke 31. člena ZP uporabiti za voznika začetnika in storilcu izreči le pet kazenskih točk. Poleg tega navaja, da je treba po takšni ugotovitvi razveljaviti tudi odločbo Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 25.9.2005, v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.5.2006, čeprav z njuno izdajo zakon ni bil prekršen. Četrti odstavek 235. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 83/2004 s spremembami in dopolnitvami - ZVCP-1) namreč določa, da se vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Ker je storilec voznik začetnik in mu je bilo izrečenih sedem kazenskih točk, sta odločbi prve in druge stopnje o odvzemu vozniškega dovoljenja sicer zakoniti, ne pa pravilni, ker temeljita na nezakoniti odločbi o prekršku. Izpostavlja še vprašanje dovoljenosti zahteve za varstvo zakonitosti zoper obe odločbi o odvzemu vozniškega dovoljenja, saj naj bi bilo v strokovnih krogih prisotno stališče, da gre v tej fazi že za izvršitev, ne pa izrekanje sankcije.

3. Zahteva vrhovnega državnega tožilstva za varstvo zakonitosti je bila na podlagi 171. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 423. člena Zakona o kazenskem postopku vročena storilcu prekrška, ki se o njej ni izjavil. B.

4. V obravnavanem primeru je Višje sodišče v Ljubljani v odločbi o prekršku z dne 26.7.2005 presodilo, da je ob ugotovljenih posebnih olajševalnih okoliščinah treba uporabiti pooblastilo za omilitev kazni iz 3. točke 31. člena ZP, v skladu s katerim se sme namesto stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja izreči sedem kazenskih točk, za voznika začetnika pa pet kazenskih točk. 5. Iz odločbe Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 10.3.2005, s katero je bil S.B. spoznan za odgovornega prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP in mu je bila izrečena denarna kazen 90.000,00 SIT ter stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, izhaja, da je bil rojen dne 5.3.1984, torej je bil v času storitve prekrška dne 13.7.2004 v skladu z 59. alinejo prvega odstavka 19. člena ZVCP voznik začetnik. Ob takšni ugotovitvi je pravilno stališče zahteve za varstvo zakonitosti, da je Višje sodišče v Ljubljani z izpodbijano odločbo z dne 26.7.2005 prekršilo določbo 3. točke 31. člena ZP. V skladu s citirano določbo ZP namreč vozniku začetniku izrečene stranske kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopustno omiliti tako, da se mu izreče sedem kazenskih točk, temveč le tako, da se mu izreče pet kazenskih točk. Zakon o prekrških - ZP je v 3. točki 31. člena za voznike začetnike predpisal drugačne meje omilitve kazni prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prav zato, ker v nasprotnem primeru v postopku na podlagi četrtega odstavka 235. člena ZVCP-1 pride do izreka enake sankcije, kot je bila izrečena pred omilitvijo, odločitev o omilitvi pa je izničena. Navedena ureditev namreč narekuje izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku začetniku, če ta v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu. Ravno takšno je stanje v obravnavani zadevi. Kljub temu, da je višje sodišče storilcu S.B. kot vozniku začetniku stransko kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja omililo in mu izreklo sedem kazenskih točk v cestnem prometu, je prišlo do izreka prvotne sankcije v postopku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi doseženega števila kazenskih točk (22. člen ZP-1 v zvezi z 235. členom ZVCP-1).

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti ugodilo in pravnomočno odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26.7.2005 v odločbi o stranski kazni spremenilo tako, da je storilcu S.B. namesto sedem kazenskih točk izreklo pet kazenskih točk. 7. Zahteva za varstvo zakonitosti ima tudi prav, da je odločba, s katero sodišče v postopku po 22. členu ZP-1 v zvezi z 235. členom ZVCP-1 izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pravno samostojna, in da posegi v posamezne odločbe, s katerimi so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, do kakršnega je prišlo tudi v obravnavanem primeru, na njeno veljavnost sami po sebi ne vplivajo. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče poseglo tudi v pravnomočno odločbo Okrajnega sodišča v Trebnjem z dne 25.9.2005, v zvezi z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 5.5.2006 in jo z razveljavitvijo odpravilo. Edini temelj te odločbe namreč predstavlja prav odločba o prekršku Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26.7.2005, ki jo je Vrhovno sodišče v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom spremenilo.

8. Zahteva za varstvo zakonitosti izpostavlja tudi vprašanje dovoljenosti tega izrednega pravnega sredstva zoper odločbo (po sedaj veljavnem besedilu ZP-1 gre za sklep) o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, izdano v postopku po 22. členu ZP-1 v zvezi z 235. členom ZVCP-1. V tej fazi naj namreč sploh ne bi šlo za izrekanje sankcije, temveč za njeno izvršitev. V zvezi s tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da sta sankciji kazenskih točk v cestnem prometu in prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bistveno različni. Medtem ko se prva kaže zlasti kot sankcija opozorilne narave, sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja imetniku odvzema pravico, da sodeluje v cestnem prometu. Zaključek, da gre v tem primeru zgolj za izvršitev izrečene sankcije kazenskih točk, torej ni pravilen. Takšno stališče utemeljuje tudi narava odločanja v tem postopku. Sodišče namreč izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ko na podlagi izpiska iz skupne evidence kazenskih točk ugotovi dejansko stanje, to je, ali je storilec res v predpisanem časovnem okviru dosegel določeno število (18 oziroma 7 za voznika začetnika) kazenskih točk v cestnem prometu, ter nato na takšni dejanski podlagi napravi pravni sklep, da so izpolnjeni zakonski pogoji za izrek te sankcije. Zoper takšno odločitev je poleg tega dovoljena pritožba, in sicer po sedaj veljavni ureditvi na podlagi izrecne določbe drugega odstavka 202.a člena ZP-1. Predmet odločanja v postopku zaradi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja sicer res ni odgovornost storilca za prekršek, vendar pa je v skladu s prvim odstavkom 169. člena ZP-1 zahteva za varstvo zakonitosti dovoljena zoper vsako odločbo, izdano na drugi stopnji oziroma vsako pravnomočno odločbo, če je prekršen ZP-1 ali predpis, ki določa prekršek, torej nedvomno tudi zoper odločbo oziroma sklep, izdan v postopku po 22. členu ZP-1 v zvezi z 235. členom ZVCP-1.