Jedro

Sodišče je za razjasnitev dejanskega stanja v zvezi s tožnikovim zdravstvenim stanjem in invalidnostjo zaprosilo invalidsko komisijo druge stopnje tožene stranke za dopolnitev izvedenskega mnenja. Mnenje o invalidnosti, ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki dajeta invalidski komisiji prve in druge stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Zato je neprimerno zahtevati od invalidskih komisij druge stopnje še dodatno mnenje, temveč je v takšnih primerih potrebno postaviti sodnega izvedenca ali sodno izvedeniški organ. Ker je posledično ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi dokončna odločba tožene stranke št. … z dne 10. 10. 2013 in da se tožečo stranko razvrsti v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni s pravico do dela, s krajšim delovnim časom ter sklenilo, da tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka. Za podlago svoje odločitve je sprejelo dopolnilno izvedensko mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 9. 3. 2015 ter štelo, da so na podlagi tega mnenja pri tožniku takšne zdravstvene spremembe, da za svojo delo ni zmožen, zmožen pa je za drugo delo z omejitvami.

2. Pritožuje se tožnik. Ne strinja se s tem, da sta pri odločanju na seji invalidske komisije sodelovala strokovnjaka ustrezne specialnosti, saj bi moral biti prisoten specialist s področja žilne kirurgije in pa specialist medicine dela, prometa in športa. Nihče od zdravnikov ne pozna delovne procese in obremenitve v mizarstvu. Mnenje glede njegovega zdravstvenega stanja bi morala pripraviti nevtralna organizacija, ne pa izvedenski organ v spor vpletene stranke. Sodišče ni ugotavljalo, kakšno delo lahko opravlja kot mizar in katerega ne. Niti sodišče ne pojasni, na podlagi katere dokumentacije in pregleda so mu priznane omejitve in kdo jih je predlagal ter potrdil. Pri tem meni, da je glavna omejitev, za katero se zavzema, to je omejitev dela na mesto stoje, izpuščena. Na dopolnilno mnenje invalidske komisije druge stopnje z dne 9. 3. 2014 je podal pripombe, ki pa niso bile upoštevane.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče o zadevi odločilo preuranjeno, saj je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in v posledici tega napačno uporabljeno materialno pravo.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s prvim odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke št. ... z dne 10. 10. 2013, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Območne enota A. z dne 4. 7. 2014, s katero se je zavrnila zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja. Z dokončno odločbo se je odpravila prvostopenjska odločba, tožnik se je razvrstil v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in se mu je priznala pravica do premestitve na drugo delovno mesto, brez počepanja, poklekanja, dolgotrajnega sedenja in sedenja na nizkih sedežih, s polnim delovnim časom od 20. 6. 2013 dalje, s tem, da je kontrolni pregled potreben v juniju 2014, o pravici in višini do nadomestila za invalidnost pa bo odločeno s posebno odločbo na zahtevo zavarovanca.

6. Pravna podlaga za odločitev v predmetni zadevi je podana v 63. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/12 s spremembami, ZPIZ-2). Ta v prvem odstavku določa, da je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje. Invalidnost se po drugem odstavku 63. člena ZPIZ-2 razvršča v tri kategorije. V I. kategorijo se razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. V II. kategorijo se razvrsti zavarovanec, če je njegova delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za 50 % ali več. V III. kategorijo invalidnosti se razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega, najmanj 4 ure dnevno oziroma, če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %, ali če zavarovanec še lahko dela v svojem poklicu s polnim delovnim časom, vendar pa ni zmožen za delo na delovnem mestu, na katerem dela. Četrti odstavek 63. člena določa, da se za zavarovance iz 15., 16. in 17. člena ZPIZ-2 kot svoj poklic šteje opravljanje dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan in vsa dela, ki ustrezajo zavarovančevim telesnim in duševnim zmožnostim, za katere ima ustrezno strokovno izobrazbo, dodatno usposobljenost in delovne izkušnje.

7. V predmetni zadevi je glede na pritožbene navedbe sporno po eni strani, kdo je ugotavljal tožnikovo zdravstveno stanje in drugič, ali je njegovo zdravstveno stanje v zvezi z invalidnostjo pravilno ugotovljeno. Sodišče je za razjasnitev dejanskega stanja zaprosilo invalidsko komisijo druge stopnje tožene stranke za dopolnitev izvedenskega mnenja. Mnenje o invalidnosti, ki jih v postopku ugotavljanja pravic iz zavarovanja pri toženi stranki daje invalidska komisija prve in druge stopnje, imajo naravo izvedenskih mnenj le v teh - predsodnih postopkih, ne pa v postopku pred sodiščem, kjer je potrebno izhajati iz določb ZPP in upoštevati zahtevo po nepristranskem strokovnem mnenju, ki ga ne more podati organ ene od strank v postopku. Kot se je revizijsko sodišče že večkrat izjasnilo (sklep VIII Ips 3/2006, sodba VIII Ips 173/2010, VIII Ips 324/2009) je neprimerno zahtevati od invalidskih komisij druge stopnje še dodatno mnenje, temveč je v takšnih primerih potrebno postaviti sodnega izvedenca ali sodno izvedeniški organ.

8. O trditvah tožnika, da je potrebno tudi ob lažjem mizarskem delu za strojem stati na mestu, imeti napete mišice, kar pa zaradi njegovih poškodb nog ne gre, pri montaži pa je problem v poklekanju in sklanjanju, hoja po lestvi in drugo, se sodišče ni posebej izreklo.

9. Ko je prvostopenjsko sodišče zaprosilo za dopolnitev izvedenskega mnenja je izrecno navedlo, da tožnik meni, da zaradi tromboze je največja ovira pri delu to, da se opravlja statično stoje. Vendar mu te omejitve invalidska komisija ni priznala. Na navedeno vprašanje dopolnilno izvedensko mnenje z 9. 3. 2015 ne da odgovora. Pripombe tožnika z dne 21. 3. 2015 gredo tudi v to smer in v smer nevtralnosti zdravnikov pri podajanju mnenja.

10. Sodišče tudi ni odgovorilo na trditve tožnika, da je sposoben poklic mizarja opravljati v polovičnem delovnem času. Pri tem so utemeljene pripombe tožnika, da bi lahko na navedeno odgovoril specialist medicine dela in športa, upoštevaje po eni strani zahtevnost dela oziroma dejavnost, ki jo tožnik opravlja in po drugi strani zdravstvene zmožnosti oziroma omejitve, ki jih tožnik pri delu zaradi tega ima. Pri odgovoru na navedena vprašanja je potrebno izhajati tudi iz narave tožnikovega dela in upoštevati njegovo usposobljenost za svoj poklic.

11. V navedeni smeri bo moralo sodišče prve stopnje dokazni postopek dopolniti in odgovoriti na nejasnosti tako glede zmožnosti opravljanja del tožnika, omejitev, ki jih ta pri delu potrebuje in ali lahko dela v polnem oziroma v skrajšanem delovnem času opravlja v okviru njegovega poklica. Da bo lahko to ugotovilo, bo dejansko stanje razčiščevalo tudi s postavitvijo sodnih izvedencev s področja tožnikovih vodilnih bolezni, ki vplivajo na invalidnost (internist oziroma ortoped) ter specialista medicine dela, prometa in športa. Sodišče bo v okviru novega sojenja po potrebi izvedlo še druge dokaze, da bo dejansko stanje v popolnosti ugotovilo in šele nato bo lahko pravilno uporabilo materialno pravo ter o zadevi meritorno odločilo.

12. Pritožbeno sodišče je odločitev sprejelo na podlagi 355. člena ZPP, pri tem pritožbeno sodišče ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščin primera samo ne more dopolniti postopka ter odpraviti omenjene pomanjkljivosti ter je zaradi tega sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.