Jedro

Vrnitev posojila - dokazna presoja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče zavrnilo zahtevek tožeče stranke, da ji je tožena stranka iz naslova posojilne pogodbe dolžna plačati 9.170,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2018 do plačila ter da ji je dolžna povrniti pravdne stroške z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje prvostopne sodbe do plačila (točka I. izreka). V odločbi o pravdnih stroških (točka II. izreka) je tožečo stranko zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 919,83 EUR, katere pa je tožeča stranka iz naslova brezplačne pravne pomoči dolžna poravnati na račun Okrožnega sodišča na Ptuju.

2. Prvostopno sodbo s pritožbo izpodbija tožeča stranka „iz vseh pritožbenih razlogov“. Izpodbijana sodba je nepravilna in nezakonita, ker prvostopno sodišče ni sprejelo pravilne dejanske presoje glede izpovedbe tožnice, da ni podpisala izjave o vračilu dolga z dne 10. 9. 2018. Pogodbeni stranki sta namreč še po podpisu te izjave z izmenjavo medsebojnih SMS sporočil potrdili obstoj posojilnega razmerja oziroma iz navedenih SMS sporočil izhaja, da tožena stranka ni povrnila celotnega danega posojila tožeči stranki. Obstaja nasprotje med podpisano izjavo o vračilu dolga in SMS sporočili toženca, kar sodišče ni posebej presojalo, zaradi česar je tudi podana absolutna kršitev postopka. Zmotna je tudi presoja prvostopnega sodišča glede izpovedbe priče M.C., ker je ta prepričljivo povedal, da toženec dne 10. 9. 2018 ni bil na domu tožnice in tako tudi ne drži navedba toženca, da je navedenega dne pri tožnici doma bila podpisana izjava o vračilu dolga. Iz navedenega razloga je tudi zmotna presoja sodišča, da je toženec dne 10. 9. 2018 tožnici povrnil preostanek prejetega posojila. Pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijane sodbe v smeri ugoditve zahtevku, podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev prvostopne sodbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni sporno, da sta pravdni stranki dne 26. 10. 2015 sklenili posojilno pogodbo na podlagi katere je tožnica tožencu posodila 20.000,00 EUR (Posojilna pogodba priloga A3) ter da je tožnica tožencu, (to ni izrecno zapisano) naknadno posodila še 10.000,00 EUR. Takšno posojo denarja je potrdil sam toženec. Osrednje vprašanje te pravde je, ali je toženec povrnil celotno dano posojilo ali pa tožnici še iz naslova posojila dolguje 9.170,00 EUR, kot zahteva tožnica.

6. Prvostopno sodišče na podlagi potrdil o vračanju sposojenega denarja (priloga B4, B5) tožnici po tožencu, zlasti pa na podlagi izjave o vračilu dolga z dne 10. 9. 2018 (priloga B7), pravilno zaključuje, da iz navedenih listin izhaja, da je toženec tožnici vrnil celotno prejeto posojilo. Pri tem sta obe pogodbeni stranki v izjavi o vračilu dolga tudi izrecno zapisali, da je toženec tožnici povrnil ves dolgovani znesek in da med njima ne obstaja več noben dolg iz podpisanih medsebojnih posojilnih pogodb. Da navedene izjave tožnica ni podpisala, tožnica ni izkazala in tudi ni izkazala, da navedena izjava ne bi bila pristna, kot zatrjuje v pritožbi. Prvostopno sodišče je tako izhajajoč iz navedenih listin (te so podpisane po obeh pravdnih strankah) pravilno zaključilo, da je toženec povrnil od tožnice prejeto posojilo. Takšno odločitev je tudi povsem pravilo obrazložilo (točka 7 razlogov) in tako prvostopnemu sodišču ni očitati bistvene kršitve določb postopka. Prvostopno sodišče je tudi pravilno presojalo SMS sporočila med pogodbenima strankama in pri tem pravilno presodilo, da iz SMS sporočil ni razbrati, da je toženec tožnici še dolgoval kakšen denar po podpisu izjave o vračilu dolga z dne 10. 9. 2018 (priloga B7), kot zatrjuje pritožba. Pritožbeno sklicevanje na pričo M.C. (bivši mož tožnice), ki je povedal, da toženca 10. 9. 2018 ni videl v hiši tožnice, pa tudi ne more spremeniti odločitve prvostopnega sodišča, ker je sama priča povedala, da nikoli ni bila prisotna ali se vključevala med dogovore med pravdnima strankama. Zraven tega pa je navedena priča zainteresirana za izid pravde v korist tožnice. Pritožbeno sodišče se tako pridružuje dokazni presoji prvostopnega sodišča, da tožnica ni zmogla dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega dolga toženca iz naslova posojila.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) ni ugotovilo uradoma upoštevne kršitve določb postopka ali nepravilne uporabe materialnega prava, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

8. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, tožena stranka z odgovorom na pritožbo v ničemer ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve in zato pravdni stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške.